Ribnica

naselje v Občini Ribnica

Ribnica (izgovorjava ) je mesto v Sloveniji s 3.600 prebivalci (skupaj z bližnjo Hrovačo pa okroglimi 4000) in središče istoimenske občine, ki leži na Ribniškem polju na jugovzhodu Slovenije, na ravnem svetu med vzpetinama Mala in Velika gora. Razprostira se ob obeh bregovih ponikalnice Bistrice z jedrom ob trški glavni ulici, kjer stojijo župnijska cerkev Župnije Ribnica, posvečena sv. Štefanu, kmetijska zadruga, kulturni dom in različni lokali. Ob sosednjem bregu stoji grad Ribnica, ki je bil med drugo svetovno vojno požgan in kasneje delno obnovljen, zdaj je v njem muzej obrti. Ob robu naselja je železniška postaja na progi med Grosupljem in Kočevjem.[3] Ribnica obsega predele Na mlaki (Mala in Velika mlaka), Marof, Sveti Rok, Videm, Ugar, Tičja Gasa, Pungrt, Gorenja vas, Lepovče, Gornje Lepovče in Mala Hrovača, medtem ko se je vas Hrovača, ki je del sklenjene poselitve mesta in kjer je tudi ribniško pokopališče, v novejšem času spet osamosvojila. Ob cesti proti Kočevju se poselitev nadaljuje z Goričo vasjo, Nemško vasjo, Dolenjo vasjo in nato z Rakitnico, proti severu pa z Bregom pri Ribnici.

Ribnica
Ribnica se nahaja v Slovenija
Ribnica
Ribnica
Geografska lega v Sloveniji
Koordinati: 45°44′19.8″N 14°43′50.77″E / 45.738833°N 14.7307694°E / 45.738833; 14.7307694Koordinati: 45°44′19.8″N 14°43′50.77″E / 45.738833°N 14.7307694°E / 45.738833; 14.7307694
DržavaSlovenija Slovenija
Statistična regijaJugovzhodna Slovenija
Tradicionalna pokrajinaDolenjska
ObčinaRibnica
Površina
 • Skupno12,7 km2
Nadm. višina
492,3 m
Prebivalstvo
 (1 januar 2020)[1]
 • Skupno3.612
 • Gostota280 preb./km2
Časovni pasUTC+1 (CET)
 • PoletniUTC+2 (CEST)
Poštna številka
1310 Ribnica
Zemljevidi
Ribnica - Mestno jedro
LegaObčina Ribnica
RKD št.7833 (opis enote)[2]
Razglasitev NSLP7. maj 1992
Pogled na Francoski most

Zgodovina uredi

Ribnica naj bi bila prvič omenjena leta 1082, ko naj bi se Katarina Žovneška poročila s Turjačanom Konradom in za doto prinesla ribniško graščino. Ta letnica je sporna, saj so zgodovinarji turjaško rimano genealogijo, kjer so bili ohranjeni zapisi, označili za nezanesljiv vir. Prva zanesljiva omemba Ribnice sega v leto 1220, ko to področje obvladuje fevdalna rodbina Turjačanov, in sicer kot gospostvo Rewenicz. Leta 1263, pod Ortenburžani, se omenja grad kot Castrum Reiuenz, v srednjem veku pa se ime ponemči, in najdemo Ribnico kot Reiffnitz.

Intenzivneje se je začela širiti po letu 1962, ko je postala sedež razširjene občine.[3] Status mesta je Ribnica dobila šele leta 2006.[4]

Gospodarstvo uredi

V leto 1492 datira listina cesarja Friderika III., s katero so prebivalci dobili pravico do prodajanja pridelkov, živine in domačih izdelkov. Na podlagi nje sta se razvila krošnjarstvo in izdelovanje znamenite ribniške suhe robe. Pomembnejše gospodarske dejavnosti v kraju so zdaj poleg obrti še predelava lesa in izdelava stavbnega pohištva ter kovinarstvo.[3] Tradicijo obrtništva predstavlja Ribniški sejem suhe robe in lončarstva, ki je znan v širšem slovenskem prostoru.[5]

Ljudje, povezani s krajem uredi

Sklici in opombe uredi

  1. »Prebivalstvo - izbrani kazalniki, naselja, Slovenija, letno«. Statistični urad Republike Slovenije. Pridobljeno 28. aprila 2021.
  2. »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 7833«. Pregledovalnik Registra kulturne dediščine (Zakon o varstvu kulturne dediščine, Uradni list RS, št. 16/2008). Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
  3. 3,0 3,1 3,2 Orožen Adamič, Milan; Perko, Drago; Kladnik, Drago (1995). Krajevni leksikon Slovenije. Ljubljana: DZS. str. 327–328. COBISS 36607233. ISBN 86-341-1141-5.
  4. »Sklep o podelitvi statusa mesta naseljem v Republiki Sloveniji«. Uradni list RS. Št. 121/05. 30. december 2005.
  5. »Ribniški sejem spet v presežkih«. Delo. 7. september 2014. Pridobljeno 23. septembra 2014.

Zunanje povezave uredi

  •   Predstavnosti o temi Ribnica v Wikimedijini zbirki