Odpre glavni meni

Ribnica (O tem zvoku izgovorjava ) je mesto v Sloveniji in središče istoimenske občine, ki leži na Ribniškem polju na jugovzhodu Slovenije, na ravnem svetu med vzpetinama Mala in Velika gora. Razprostira se ob obeh bregovih ponikalnice Bistrice z jedrom ob trški glavni ulici, kjer stojijo župnijska cerkev Župnije Ribnica, posvečena sv. Štefanu, kmetijska zadruga, kulturni dom in različni lokali. Ob sosednjem bregu stoji grad Ribnica, ki je bil med drugo svetovno vojno požgan in kasneje delno obnovljen, zdaj je v njem muzej obrti. Ob robu naselja je železniška postaja na progi med Grosupljem in Kočevjem.[3]

Ribnica
Ribnica1.JPG
Ribnica is located in Slovenija
Ribnica
Ribnica
Geografska lega v Sloveniji
Koordinati: 45°44′19.8″N 14°43′50.77″E / 45.738833°N 14.7307694°E / 45.738833; 14.7307694Koordinati: 45°44′19.8″N 14°43′50.77″E / 45.738833°N 14.7307694°E / 45.738833; 14.7307694
Država Zastava Slovenije Slovenija
Statistična regija Jugovzhodna Slovenija
Tradicionalna pokrajina Dolenjska
Občina Ribnica
Površina
 • Skupno 12,7 km2
Nadmorska višina 492,3 m
Prebivalstvo (2019)[1]
 • Skupno 3.575
 • Gostota 280 preb./km2
Časovni pas CET (UTC+1)
 • Poletje (DST) CEST (UTC+2)
Poštna številka 1310 Ribnica
Zemljevidi Najdi.si, Geopedia.si
Vir: SURS, GURS, popis prebivalstva 2002 (kjer ni drugače navedeno).
Ribnica - Mestno jedro
LegaObčina Ribnica
RKD št.7833 (opis enote)[2]
Razglasitev NSLP7. maj 1992
Pogled na Francoski most

Vsebina

ZgodovinaUredi

Ribnica naj bi bila prvič omenjena leta 1082, ko naj bi se Katarina Žovneška poročila s Turjačanom Konradom in za doto prinesla ribniško graščino. Ta letnica je sporna, saj so zgodovinarji turjaško rimano genealogijo, kjer so bili ohranjeni zapisi, označili za nezanesljivi vir. Prva zanesljiva omemba Ribnice sega v leto 1220, ko to področje obvladuje fevdalna rodbina Turjačanov, in sicer kot gospostvo Rewenicz. Leta 1263, pod Ortenburžani, se omenja grad kot Castrum Reiuenz, v srednjem veku pa se ime ponemči, in najdemo Ribnico kot Reiffnitz.

Intenzivneje se je začela širiti leta 1962, ko je postala sedež razširjene občine.[3] Status mesta je Ribnica dobila leta 2006.[4]

GospodarstvoUredi

V leto 1492 datira listina cesarja Friderika III., s katero so prebivalci dobili pravico do prodajanja pridelkov, živine in domačih izdelkov. Na podlagi nje sta se razvila krošnjarstvo in izdelovanje znamenite ribniške suhe robe. Pomembnejše gospodarske dejavnosti v kraju so zdaj poleg obrti še predelava lesa in izdelava stavbnega pohištva ter kovinarstvo.[3] Tradicijo obrtništva predstavlja Ribniški sejem suhe robe in lončarstva, ki je znan v širšem slovenskem prostoru.[5]

Ljudje, povezani s krajemUredi

Sklici in opombeUredi

  1. "Prebivalstvo po naseljih, podrobni podatki, Slovenija, 1. januar 2019". Statistični urad Republike Slovenije. 6. junij 2019. Pridobljeno dne 17. junija 2019. 
  2. "Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 7833". Pregledovalnik Registra kulturne dediščine (Zakon o varstvu kulturne dediščine, Uradni list RS, št. 16/2008). Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije. 
  3. 3,0 3,1 3,2 Orožen Adamič, Milan; Perko, Drago; Kladnik, Drago (1995). Krajevni leksikon Slovenije. Ljubljana: DZS. str. 327–328. COBISS 36607233. ISBN 86-341-1141-5. 
  4. "Sklep o podelitvi statusa mesta naseljem v Republiki Sloveniji". Uradni list RS (121/05). 30.12.2005. 
  5. "Ribniški sejem spet v presežkih". Delo. 7.9.2014. Pridobljeno dne 23.9.2014. 

Zunanje povezaveUredi

  •   Več gradiva o temi Ribnica v Wikimedijini zbirki