Odpre glavni meni

Rogaška Slatina

mesto v Sloveniji

Rogaška Slatina (O tem zvoku izgovorjava ) je mesto v Sloveniji, središče istoimenske občine, ki leži na severovzhodu Zgornjesotelskega gričevja ob jugovzhodni meji Slovenije, pod obronki Boča. Skozi kraj potekata cestna povezava med Celjem in Krapino v Hrvaškem Zagorju ter železniška proga Grobelno - Rogatec d.m.[2]

Rogaška Slatina
Rogaska Slatina from Jesovski kozolec.JPG
Rogaška Slatina is located in Slovenija
Rogaška Slatina
Rogaška Slatina
Geografska lega v Sloveniji
Koordinati: 46°13′53.44″N 15°38′16.83″E / 46.2315111°N 15.6380083°E / 46.2315111; 15.6380083Koordinati: 46°13′53.44″N 15°38′16.83″E / 46.2315111°N 15.6380083°E / 46.2315111; 15.6380083
DržavaZastava Slovenije Slovenija
Statistična regijaSavinjska regija
Tradicionalna pokrajinaŠtajerska (pokrajina)
ObčinaRogaška Slatina
Površina
 • Skupno5,4 km2
Nadm. višina
223,6 m
Prebivalstvo
 (2019)[1]
 • Skupno4.970
 • Gostota920 preb./km2
Časovni pasUTC+1 (CET)
 • Poletje (DST)UTC+2 (CEST)
Poštna številka
ZemljevidiNajdi.si, Geopedia.si
Vir: SURS, GURS, popis prebivalstva 2002 (kjer ni drugače navedeno).

Znana je predvsem kot zdraviliško središče, na račun izvirov mineralnih vod z zdravilnimi lastnostmi, po katerih je dobila tudi ime.[3] Njihova sestava je prvič omenjena v analizi iz 16. stoletja, k njihovi prepoznavnosti pa je v 17. stoletju bistveno prispeval hrvaški ban Peter Zrinjski, ki jim je pripisoval svojo čudežno ozdravitev. Obširneje jih izkoriščajo od začetka 19. stoletja, ko so vrelci postali last štajerskih deželnih stanov. Do sredine 19. stoletja je Rogaška Slatina postala mondeno zbirališče avstroogrske elite. Zdraviliška poslopja in park so bili urejeni v klasicističnem slogu.[2] Župnijska cerkev župnije Rogaška Slatina je posvečena sv. križu, zgrajena je bila med letoma 1864 in 1866 v neoromanskem slogu in poslikana s freskami Petra Markoviča.[4]

Danes je kraj pomembno zaposlitveno središče zgornjega Posotelja, poleg Zdravilišča Rogaška in term znano tudi po steklarski industriji (Steklarna Rogaška).[2] Status mesta je Rogaška Slatina dobila leta 2006.[5] Čeprav je v Uradnem listu za mesto razglašena šele leta 2006, je Rogaška Slatina postala mesto že 9. septembra 1990, o čemer priča VHS posnetek osrednje prireditve ob razglasitvi Rogaške Slatine za mesto. https://www.youtube.com/watch?v=8E5PjGU-8VE

PrebivalstvoUredi

Pregled števila prebivalstva po letih[6]
1869 1880 1890 1900 1910 1931 1948 1953 1961 1971 1981 1991 2002
498 543 561 517 589 967 1.081 1.420 1.583 1.995 4.286 4.904 4.801

Znane osebnosti, povezane z mestomUredi

  • Ela Peroci, pisateljica
  • Josip Stritar, pisatelj
  • Velimir Mihailo Teodorović sin kneza Mihaila Obrenović
  • Damjan Drenški, umetnik
  • Robert Reich, zbiratelj starih razglednic in fotografij Rogaške Slatine, ustanovitelj FB skupnosti Rogaška nekoč, za katero je prejel Občinsko priznanje za promocijo Rogaške Slatine, avtor knjige "Šnicl ni za tebe", ki je postala najprej lokalna, nato pa Slovenska knjižna uspešnica.

Sklici in opombeUredi

  1. "Prebivalstvo po naseljih, podrobni podatki, Slovenija, 1. januar 2019". Statistični urad Republike Slovenije. 6. junij 2019. Pridobljeno dne 17. junija 2019. 
  2. 2,0 2,1 2,2 Orožen Adamič, Milan; Perko, Drago; Kladnik, Drago (1995). Krajevni leksikon Slovenije. Ljubljana: DZS. str. 330. COBISS 36607233. ISBN 86-341-1141-5. 
  3. Snoj, Marko (2009). Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen. Ljubljana: Modrijan in Založba ZRC. str. 379–380. 
  4. "Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 3080". Pregledovalnik Registra nepremične kulturne dediščine. Ministrstvo RS za kulturo. 
  5. "Sklep o podelitvi statusa mesta naseljem v Republiki Sloveniji". Uradni list RS (121/05). 30.12.2005. 
  6. Krajevni leksikon Slovenije, 1971, Krajevni leksikon Slovenije, 1995

Glej tudiUredi

Zunanje povezaveUredi