Rogaška Slatina
Rogaška Slatina (
izgovorjava (pomoč·info)) je mesto v Sloveniji z okoli 5000 prebivalci in središče istoimenske občine, ki leži na severovzhodu Zgornjesotelskega gričevja ob jugovzhodni meji Slovenije, pod obronki Boča. Skozi kraj potekata cestna povezava med Celjem in Krapino v Hrvaškem Zagorju ter železniška proga Grobelno - Rogatec d.m.[2]
Rogaška Slatina | |
|---|---|
 | |
  Rogaška Slatina Geografska lega v Sloveniji | |
| Koordinati: 46°13′53.44″N 15°38′16.83″E / 46.2315111°N 15.6380083°EKoordinati: 46°13′53.44″N 15°38′16.83″E / 46.2315111°N 15.6380083°E | |
| Država |  Slovenija |
| Statistična regija | Savinjska regija |
| Tradicionalna pokrajina | Štajerska (pokrajina) |
| Občina | Rogaška Slatina |
| Površina | |
| • Skupno | 5,4 km2 |
| Nadm. višina | 223,6 m |
| Prebivalstvo (2020)[1] | |
| • Skupno | 4.971 |
| • Gostota | 920 preb./km2 |
| Časovni pas | UTC+1 (CET) |
| • Poletje (DST) | UTC+2 (CEST) |
| Poštna številka | 3250 Rogaška Slatina |
| Zemljevidi | Najdi.si, Geopedia.si |
| Vir: SURS, GURS, popis prebivalstva 2002 (kjer ni drugače navedeno). | |
Znana je predvsem kot zdraviliško središče, na račun izvirov mineralnih vod z zdravilnimi lastnostmi, po katerih je dobila tudi ime.[3] Njihova sestava je prvič omenjena v analizi iz 16. stoletja, k njihovi prepoznavnosti pa je v 17. stoletju bistveno prispeval hrvaški ban Peter Zrinjski, ki jim je pripisoval svojo čudežno ozdravitev. Obširneje jih izkoriščajo od začetka 19. stoletja, ko so vrelci postali last štajerskih deželnih stanov. Do sredine 19. stoletja je Rogaška Slatina postala mondeno zbirališče avstroogrske elite. Zdraviliška poslopja in park so bili urejeni v klasicističnem slogu.[2] Župnijska cerkev župnije Rogaška Slatina je posvečena sv. križu, zgrajena je bila med letoma 1864 in 1866 v neoromanskem slogu in poslikana s freskami Petra Markoviča.[4]
Danes je kraj pomembno zaposlitveno središče zgornjega Posotelja, poleg Zdravilišča Rogaška in term znano tudi po steklarski industriji (Steklarna Rogaška).[2] V Rogaški Slatini je tudi gimnazija in Arema, zasebna visoka šola za regionalni management.
Status mesta je Rogaška Slatina dobila leta 2006.[5]
PrebivalstvoUredi
| Pregled števila prebivalstva po letih[6] | ||||||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 1869 | 1880 | 1890 | 1900 | 1910 | 1931 | 1948 | 1953 | 1961 | 1971 | 1981 | 1991 | 2002 |
| 498 | 543 | 561 | 517 | 589 | 967 | 1.081 | 1.420 | 1.583 | 1.995 | 4.286 | 4.904 | 4.801 |
Znane osebnosti, povezane z mestomUredi
- Ela Peroci, pisateljica
- Nani Poljanec, ljudski ustvarjalec
- Josip Stritar, pisatelj
- Velimir Mihailo Teodorović, sin kneza Mihaila Obrenović
- Zvonko Čoh, ilustrator
Sklici in opombeUredi
- ↑ "Prebivalstvo po naseljih, podrobni podatki, Slovenija, 1. januar 2020". Statistični urad Republike Slovenije. 8. junij 2020. Pridobljeno dne 8. junija 2020.
- ↑ 2,0 2,1 2,2 Orožen Adamič, Milan; Perko, Drago; Kladnik, Drago (1995). Krajevni leksikon Slovenije. Ljubljana: DZS. str. 330. COBISS 36607233. ISBN 86-341-1141-5.
- ↑ Snoj, Marko (2009). Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen. Ljubljana: Modrijan in Založba ZRC. str. 379–380.
- ↑ "Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 3080". Pregledovalnik Registra nepremične kulturne dediščine. Ministrstvo RS za kulturo.
- ↑ "Sklep o podelitvi statusa mesta naseljem v Republiki Sloveniji". Uradni list RS. No. 121/05. 30.12.2005.
- ↑ Krajevni leksikon Slovenije, 1971, Krajevni leksikon Slovenije, 1995
Glej tudiUredi
| Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Rogaška Slatina |