Velenje
Velenje (izgovarjava [ʋɛˈlɛːnjɛ] (
poslušaj); nemško Wöllan[5]) je mesto na Štajerskem v Republiki Sloveniji. S 25.396 prebivalci je Velenje šesto največje slovensko mesto (primerljivo s Koprom), Mestna občina Velenje ima dobrih 33.000 prebivalcev in je na sedmem mestu v Sloveniji. Med 10. oktobrom 1981 in 17. julijem 1990 se je mesto uradno imenovalo Titovo Velenje[6][7]. Velenje je znano po Premogovniku Velenje in največjem slovenskem izvozniku družbi Gorenje. Nekdanje Velenje (imenovano Staro Velenje) je danes le obrobno mestno naselje pod Velenjskim gradom.
Velenje Titovo Velenje (1981–1990) | |||
|---|---|---|---|
Mesto | |||
 Panoramski posnetek | |||
| |||
| Vzdevek: Rudarsko mesto | |||
  Velenje Geografska lega Velenja v Sloveniji | |||
| Koordinati: 46°21′45″N 15°06′52″E / 46.36250°N 15.11444°EKoordinati: 46°21′45″N 15°06′52″E / 46.36250°N 15.11444°E | |||
| Država |  Slovenija | ||
| Tradicionalna pokrajina | Štajerska | ||
| Statistična regija | Savinjska regija | ||
| Mestna občina | Velenje | ||
| Ustanovitev | 20. september 1959 | ||
| Upravljanje | |||
| • Župan | Peter Dermol | ||
| Površina | |||
| • Skupno | 12,6 km2 | ||
| Nadm. višina | 396 m | ||
| Prebivalstvo (2022)[2] | |||
| • Skupno | 25.396 | ||
| • Gostota | 2.021 preb./km2 | ||
| Časovni pas | UTC+1 (CET) | ||
| Poštna številka | 3320 | ||
| Omrežna skupina | 03 | ||
| Spletna stran | www.velenje.si | ||
Velenje - Mestno jedro | |||
| Lega | Mestna občina Velenje | ||
| RKD št. | 440 (opis enote)[3] | ||
Velenje - Trško jedro | |
| Lega | Mestna občina Velenje |
|---|---|
| RKD št. | 13267 (opis enote)[4] |
Mesto je dandanes znano po prepletanju starejše vernikularne in modernistične arhitekture, ki je zaznamovala hitro rast in urbanizacijo mesta po drugi svetovni vojni. V mestu je moč najti več kulturnih in arhitekturnih biserov. Gradovi in dvorci: grad Velenje, razvaline gradu Šalek, grad Turn, razvaline gradu Ekeštajn, ostanki gradu Lilienberg, grad Švarcenštajn, Vila Bianca, Vila Herberstein, Graščina Gorica. V Velenju ima sedež Šolski center Velenje, Visoka šola za varstvo okolja in enota Fakultete za energetiko v Krškem, Univerze v Mariboru.
Ime in grb Uredi
Ime mesta Velenje izhaja iz slovanizirane oblike nemškega imena za to mesto (Wöllan oziroma ponekod tudi Wöllach). Pred hitro urbanizacijo v petdesetih in šestdesetih 20. stoletja Velenje, kot manjše trško središče, ni imelo lastnega mestnega grba, po hitri urbanizaciji in vzpostavitvi več industrijskih obratov, pa se je za grb izbral motiv, ki se uporablja še danes. Na grbu je za obzidjem velenjskega gradu upodobljena modernistična stolpnica na rumenem ozadju.
Titov kip Uredi
Titov kip v Velenju je spomenik v nadnaravni velikosti jugoslovanskemu predsedniku maršalu Josipu Brozu - Titu in je največji Titov spomenik na svetu, stoji na Titovem trgu - glavnem trgu v mestu. Kip je delo kiparja Antun Augustinčića, odkrili so ga 25. junija 1977 ob Titovi petinosemdesetletnici, po naročilu skupščine Občine Velenje. Kip je odlila zabreška livarna Likum. Finančno so prispevale delovne in družbenopolitične organizacije in občani s samoprispevkom. Neglede na razprave o spomeniku je mnenje občanov, da se spomenik ohranja, kot del zgodovine mesta in kot turistično znamenitost.
Lega Uredi
Mestna občina Velenje leži v vzhodni polovici Šaleške doline ob dolinskem delu reke Pake. Mesto pokriva večji del nižje-ležeče vzhodne polovice Šaleške doline in se je v svojem razvoju zadnjih 60 let razširilo na nekdanja naselja in zaselke: Škale, Stara vas, Šalek, Pesje, Konovo, Gorica, Debrce, Preloge in Šmartno pri Velenju ter dele naselij Bevče, Paka pri Velenju, Škale in Podkraj pri Velenju. Vzhodna meja občine poteka po Dobrnskem podolju, preko potoka Pirešica, proti jugu na Ponikovsko planoto in Ložniško gričevje. Zahodna meja občine razpolovi Šaleško dolino v smeri sever-jug na območju nekdanje vasi Preloge, kjer danes pod dolinskim dnom poteka v Premogovniku Velenje najintenzivnejši odkop lignita in kjer meji na Občino Šoštanj. Meja se nadaljuje po spodnjem toku potoka Velunja do podnožja Graške Gore.
Premogovnik Velenje oskrbuje s premogom Termoelektrarno Šoštanj, ki je bila v nedavni preteklosti vir onesnaževanja ne le v Velenju, ampak po celi Šaleški dolini in še šire. Z izgradnjo odžveplevalnih naprav, zaprtjem tokokroga izcednih voda iz deponije pepela, uresničevanjem ekološko sanacijskega programa in izgradnjo denox čistilne naprave na bloku 6 so se razmere v zadnjem času vztrajno izboljšale. [8]
Mestne četrti in krajevne skupnosti Uredi
Mestne četrti (3) Uredi
- Velenje desni breg
- Velenje levi breg-vzhod
- Velenje levi breg-zahod
Krajevne skupnosti (16) Uredi
- Bevče,
- Cirkovce,
- Gorica,
- Konovo,
- Paka pri Velenju,
- Pésje,
- Plešivec,
- Kavče,
- Podkraj,
- Stara vas,
- Staro Velenje,
- Šalek,
- Šentilj,
- Škale - Hrastovec,
- Šmartno,
- Vinska Gora.
Znameniti Velenjčani (po abecedi) Uredi
- Anton Aškerc - v Škalah pri Velenju je služboval kot kaplan v letih 1894 do 1898 in v tem času je leta 1896 izdal Lirske in epske poezije, močno je sočustvoval z knapi in bil pretresen nad bedo in trpljenjem njihovih življenj ter svoje občutenje opisal v Delavčevi pesmi o premogu.
- František Foit - češki umetnik, raziskovalec in etnološki zbiralec
- Oskar Hudales - pisatelj, prevajalec, učitelj.
- Marija Brenčič-Jelen - pesnica in pisateljica; delovala in umrla v Šentilju pri Velenju.
- Anton Jelen - pisatelj, sadjar, vrtnar in drevesničar, njen mož; rojen in umrl v Arnačah, v Šentilju.
- Fran Korun-Koželjski - skladatelj, glasbenik, zborovodja
- Jožef Krajnc - pravnik.
- Majda Kurnik - slikarka.
- Jože Lampret - duhovnik.
- Frančišek Mlinšek - pedagog in čebelar
- Karel Oštir - lingvist.
- Davorin Ravljen - pisatelj in novinar.
- Ahacij Sebriaški - teolog
- Gustav Šilih - rojen v Velenju; učitelj in pisatelj
- Karel Verstovšek - politik in filolog.
- Ivan Vošnjak - teolog in filozof
- Vendelin Vošnjak - rodil se je v naselju Šenbricu; Božji služabnik, frančiškan
- Lavrencij Vošnjak - duhovnik
- Nestl Žgank - direktor Premogovnika Velenje in župan Velenja, znan kot graditelj sodobnega mesta Velenje in njegov prvi častni občan.
Sklici Uredi
- ↑ »Data on the selected settlement: Velenje (Municipality of Velenje)«. Statistical Office of the Republic of Slovenia. Pridobljeno 22. maja 2012.
- ↑ »Prebivalstvo po naseljih, podrobni podatki, Slovenija, 1. januar 2020«. Statistični urad Republike Slovenije. 8. junij 2020. Pridobljeno 8. junija 2020.
- ↑ »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 440«. Pregledovalnik Registra kulturne dediščine (Zakon o varstvu kulturne dediščine, Uradni list RS, št. 16/2008). Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
- ↑ »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 13267«. Pregledovalnik Registra kulturne dediščine (Zakon o varstvu kulturne dediščine, Uradni list RS, št. 16/2008). Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
- ↑ Leksikon občin kraljestev in dežel zastopanih v državnem zboru, vol. 4: Štajersko. 1904. Vienna: C. Kr. Dvorna in Državna Tiskarna, p. 272.
- ↑ http://www.stat.si/KrajevnaImena/pregledi_naselja_najvecja_prebivalci.asp?tlist=off&txtIme=VELENJE&selNacin=celo&selTip=naselja&ID=4911
- ↑ »arhivska kopija«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 27. junija 2008. Pridobljeno 23. septembra 2008.
- ↑ »Zmanjšanje onesnaženosti okolja v Šaleški dolini« (PDF). hse. 26. junij 2012. Pridobljeno 2. aprila 2022.
Viri Uredi
- Badovinac, Bogdan; Kladnik, Drago Savinjsko, Celje, Velenje A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka Pomurska založba, Murska Sobota, 1997 (COBISS)
Glej tudi Uredi
Zunanje povezave Uredi
