Velenje
Velenje (izgovorjava [ʋɛˈlɛːnjɛ] (poslušaj); nemško Wöllan[5]) je mesto na Štajerskem v Republiki Sloveniji. S 25.396 prebivalci je Velenje šesto največje slovensko mesto (primerljivo s Koprom), Mestna občina Velenje pa ima dobrih 33.000 prebivalcev in je na sedmem mestu v Sloveniji.
Velenje Titovo Velenje (1981–1990) | |||
---|---|---|---|
Mesto | |||
![]() Panoramski posnetek | |||
| |||
Vzdevek: Rudarsko mesto | |||
Koordinati: 46°21′45″N 15°06′52″E / 46.36250°N 15.11444°EKoordinati: 46°21′45″N 15°06′52″E / 46.36250°N 15.11444°E | |||
Država | ![]() | ||
Tradicionalna pokrajina | Štajerska | ||
Statistična regija | Savinjska regija | ||
Mestna občina | Velenje | ||
Ustanovitev | 20. september 1959 | ||
Upravljanje | |||
• Župan | Peter Dermol | ||
• Mestni svet | SD | ||
Površina | |||
• Skupno | 12,6 km2 | ||
Nadm. višina | 396 m | ||
Prebivalstvo (2022)[2] | |||
• Skupno | 25.396 | ||
• Gostota | 2.021 preb./km2 | ||
Časovni pas | UTC+1 (CET) | ||
Poštna številka | 3320 | ||
Omrežna skupina | 03 | ||
Spletna stran | www.velenje.si | ||
Velenje - Mestno jedro | |||
Lega | Mestna občina Velenje | ||
RKD št. | 440 (opis enote)[3] |
Velenje - Trško jedro | |
Lega | Mestna občina Velenje |
---|---|
RKD št. | 13267 (opis enote)[4] |
Velenje je predvsem znano po Premogovniku Velenje in tovarni Gorenje. Nekdanje Velenje (Staro Velenje) je zdaj le obrobno staro mestno jedro pod Velenjskim gradom. Velenje se je nekaj časa uradno imenovalo Titovo Velenje (od 10. oktobra 1981 do 17. julija 1990)[6][7], ker se je moralo v vsaki jugoslovanski republiki in avtonomni pokrajini eno mesto imenovati po Josipu Brozu.
Mesto je dandanes znano po prepletanju starejše vernikularne in modernistične arhitekture, ki je zaznamovala hitro rast in urbanizacijo mesta po drugi svetovni vojni. V mestu je moč najti več kulturnih in arhitekturnih biserov, med drugim tudi več gradov: grad Velenje, grad Šalek, grad Turn, grad Ekeštajn, grad Švarcenštajn ter še ostale, predvsem manjše gradove.
V Velenju ima sedež Šolski center Velenje z gimnazijo, Visoka šola za varstvo okolja in enota Fakultete za energetiko v Krškem, ki je članica Univerze v Mariboru.
Ime in grbUredi
Ime mesta Velenje izhaja iz slovanizirane oblike nemškega imena za to mesto (Wöllan oziroma ponekod tudi Wöllach). Pred hitro urbanizacijo v petdesetih in šestdesetih 20. stoletja Velenje, kot manjše trško središče, ni imelo lastnega mestnega grba, po hitri urbanizaciji in vzpostavitvi več industrijskih obratov, pa se je za grb izbral motiv, ki se uporablja še danes. Na grbu je za obzidjem velenjskega gradu upodobljena modernistična stolpnica na rumenem ozadju.
LegaUredi
Mestna občina Velenje leži v vzhodni polovici Šaleške doline ob dolinskem delu reke Pake. Mesto pokriva večji del nižje-ležeče vzhodne polovice Šaleške doline in se je v svojem razvoju zadnjih 60 let razširilo na nekdanja naselja in zaselke Škale, Stara vas, Šalek, Pesje, Konovo, Gorica, Debrce, Preloge in Šmartno ter dele naselij Bevče, Paka pri Velenju, Škale in Podkraj pri Velenju. Vzhodna meja občine poteka po Dobrnskem podolju, preko potoka Pirešica, proti jugu na Ponikovsko planoto in Ložniško gričevje. Zahodna meja občine razpolovi Šaleško dolino v smeri sever-jug na območju nekdanje vasi Preloge, kjer danes pod dolinskim dnom poteka v Premogovniku Velenje najintenzivnejši odkop lignita in kjer meji na Občino Šoštanj. Meja se nadaljuje po spodnjem toku potoka Velunja do podnožja Graške Gore.
Rudnik lignita zalaga s premogom Elektrarno Šoštanj, ki je bila v nedavni preteklosti vir onesnaževanja ne le v Velenju, ampak po celi Šaleški dolini in še šire. Kakor se budi zavest o zaščiti okolja pred škodljivimi vplivi, se razmere v zadnjem času vztrajno zboljšujejo. [8]
Mestne četrti in krajevne skupnostiUredi
Mestne četrti (3)Uredi
- Velenje desni breg
- Velenje levi breg-vzhod
- Velenje levi breg-zahod
Krajevne skupnosti (16)Uredi
- Bevče,
- Cirkovce,
- Gorica,
- Konovo,
- Paka pri Velenju,
- Pesje,
- Plešivec,
- Kavče,
- Podkraj,
- Stara vas,
- Staro Velenje,
- Šalek,
- Šentilj,
- Škale - Hrastovec,
- Šmartno,
- Vinska Gora.
Znameniti Velenjčani (po abecedi)Uredi
- Anton Aškerc - v Škalah pri Velenju je služboval kot kaplan v letih 1894 do 1898 in v tem času je leta 1896 izdal Lirske in epske poezije, močno je sočustvoval z knapi in bil pretresen nad bedo in trpljenjem njihovih življenj ter svoje občutenje opisal v Delavčevi pesmi o premogu.
- František Foit - češki umetnik, raziskovalec in etnološki zbiralec
- Oskar Hudales - pisatelj, prevajalec, učitelj.
- Marija Brenčič-Jelen - pesnica in pisateljica; delovala in umrla v Šentilju pri Velenju.
- Anton Jelen - pisatelj, sadjar, vrtnar in drevesničar, njen mož; rojen in umrl v Arnačah, v Šentilju.
- Fran Korun-Koželjski - skladatelj, glasbenik, zborovodja
- Jožef Krajnc - pravnik.
- Majda Kurnik - slikarka.
- Jože Lampret - duhovnik.
- Frančišek Mlinšek - pedagog in čebelar
- Karel Oštir - lingvist.
- Davorin Ravljen - pisatelj in novinar.
- Ahacij Sebriaški - teolog
- Gustav Šilih - rojen v Velenju; učitelj in pisatelj
- Karel Verstovšek - politik in filolog.
- Ivan Vošnjak - teolog in filozof
- Vendelin Vošnjak - rodil se je v naselju Šenbricu; Božji služabnik, frančiškan
- Lavrencij Vošnjak - duhovnik
- Nestl Žgank - direktor Premogovnika Velenje in župan Velenja, znan kot graditelj sodobnega mesta Velenje in njegov prvi častni občan.
SkliciUredi
- ↑ »Data on the selected settlement: Velenje (Municipality of Velenje)«. Statistical Office of the Republic of Slovenia. Pridobljeno 22. maja 2012.
- ↑ »Prebivalstvo po naseljih, podrobni podatki, Slovenija, 1. januar 2020«. Statistični urad Republike Slovenije. 8. junij 2020. Pridobljeno 8. junija 2020.
- ↑ »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 440«. Pregledovalnik Registra kulturne dediščine (Zakon o varstvu kulturne dediščine, Uradni list RS, št. 16/2008). Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
- ↑ »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 13267«. Pregledovalnik Registra kulturne dediščine (Zakon o varstvu kulturne dediščine, Uradni list RS, št. 16/2008). Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
- ↑ Leksikon občin kraljestev in dežel zastopanih v državnem zboru, vol. 4: Štajersko. 1904. Vienna: C. Kr. Dvorna in Državna Tiskarna, p. 272.
- ↑ http://www.stat.si/KrajevnaImena/pregledi_naselja_najvecja_prebivalci.asp?tlist=off&txtIme=VELENJE&selNacin=celo&selTip=naselja&ID=4911
- ↑ »arhivska kopija«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 27. junija 2008. Pridobljeno 23. septembra 2008.
- ↑ »Zmanjšanje onesnaženosti okolja v Šaleški dolini« (PDF). hse. 26. junij 2012. Pridobljeno 2. aprila 2022.
ViriUredi
- Badovinac, Bogdan; Kladnik, Drago Savinjsko, Celje, Velenje A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka Pomurska založba, Murska Sobota, 1997 (COBISS)