Luče
- Za Luče v Občini Grosuplje glej Luče, Grosuplje.
Luče so gručasto predalpsko naselje v Zgornji Savinski dolini, sedež istoimenske občine in župnije.
Luče | |
---|---|
Koordinati: 46°21′23.26″N 14°44′37.05″E / 46.3564611°N 14.7436250°E | |
Država | Slovenija |
Statistična regija | Savinjska |
Tradicionalna pokrajina | Štajerska (pokrajina) |
Občina | Luče |
Površina | |
• Skupno | 0,4 km2 |
Nadm. višina | 521,9 m |
Prebivalstvo (2024)[1] | |
• Skupno | 361 |
• Gostota | 900 preb./km2 |
Časovni pas | UTC+1 |
• Poletni | UTC+2 |
Poštna številka | 3334 Luče |
Zemljevidi | |
Luče ob Savinji - Vas | |
Lega | Občina Luče |
RKD št. | 25269 (opis enote)[2] |
Opis
urediNaselje leži na dveh prodnih terasah v globoki, nekoliko razširjeni dolini Savinje, ob sotočju s potokom Lučnico, med visokogorskima Raduho (2062 m) in Dleskovško planoto (1500 – 2000 mnm). Vas je središče gozdarsko-kmetijskega zaledja s samotnimi kmetijami.
Zgodovina
urediObmočje Luč je bilo poseljeno že v prazgodovini, o čemer pričajo najdbe na gori Olševi (1849 m) in v znani jami Potočki zijalki, kjer je bival ledenodobni človek Homo sapiens fosilis. Med najdenimi predmeti je posebno zanimiva igla, katere starost ocenjujejo na blizu 35000 let. Prva poselitev teh nekdanjih ledeniških dolin se je pričela vsaj v 12. stoletju in sicer s koroške strani.[3]
Luče se v pisnih virih prvič omenjajo leta 1241, v urbarju Gornjegrajskega benediktinskega samostana iz leta 1426 pa se omenjajo kot sedež enega od samostanskih uradov. Kot fevdniki oglejskih patriarhov so bili kasnejši lastniki Solčave Celjski grofje in po letu 1456 Habsburžani. Po ukinitvi samostana leta 1473 je cesar Friderik podaril vse samostanske posesti, vključno z Lučami, novoustanovljeni Ljubljanski škofiji.[4]
V Lučah je 13. januarja 1944 nemški okupator ustrelil 13 talcev. Dne 13. julija 1944 je Šlandrova brigada prisilila nemško postojanko k predaji. Luče so bile do decembra 1944 del zgornjesavinjskega osvobojenega ozemlja.[navedi vir]
Naravne znamenitosti v okolici
urediOb Savinji navzgor je v ozki soteski znameniti skalni steber, imenovan Igla, pod katerim je Presihajoči studenec.
Kulturne znamenitosti v okolici
urediŽupnijska cerkev sv. Lovrenca se v pisnih virih prvič omenja leta 1426, sedanja stavba je iz 17. stoletja. Ima velik baročni oltar iz okoli 1740 in Fantonijeve freske iz leta 1897.
Pred šolo stoji spomenik slovenskemu skladatelju Blažu Arniču
Glej tudi
urediSklici
uredi- ↑ »Prebivalstvo po spolu in po starosti, občine in naselja, Slovenija, letno«. Statistični urad Republike Slovenije.
- ↑ »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 25269«. Geografski informacijski sistem kulturne dediščine. Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
- ↑ Kladnik, Darinka (1994). Sto slovenskih krajev. Prešernova družba. str. 104. COBISS 43138304.
- ↑ Kladnik, Darinka (1994). Sto slovenskih krajev. Prešernova družba. str. 104. COBISS 43138304.
Viri
uredi- Kladnik, Darinka Sto slovenskih krajev Prešernova družba, Ljubljana, 1994 (COBISS)
- Badovinac, Bogdan; Kladnik, Drago Savinjsko, Celje, Velenje A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka Pomurska založba, Murska Sobota, 1997 (COBISS)
- Krušič, Marjan (2009). Slovenija: turistični vodnik. Založba Mladinska knjiga. COBISS 244517632. ISBN 978-961-01-0690-6.