Bled (O tem zvoku izgovorjava ) (nem. Veldes/Feldes) je mesto s približno 5.000 prebivalci in središče Občine Bled.

Bled
Bled1a.jpg
Bled se nahaja v Slovenija
Bled
Bled
Geografska lega v Sloveniji
Koordinati: 46°22′7.69″N 14°6′50.31″E / 46.3688028°N 14.1139750°E / 46.3688028; 14.1139750Koordinati: 46°22′7.69″N 14°6′50.31″E / 46.3688028°N 14.1139750°E / 46.3688028; 14.1139750
DržavaZastava Slovenije Slovenija
Statistična regijaGorenjska regija
Tradicionalna pokrajinaGorenjska
ObčinaBled
Površina
 • Skupno13,6 km2
Nadm. višina
507,7 m
Prebivalstvo
 (2020)[1]
 • Skupno4.969
 • Gostota370 preb,/km2
Časovni pasUTC+1 (CET)
 • Poletje (DST)UTC+2 (CEST)
Poštna številka
4260 Bled
ZemljevidiNajdi.si, Geopedia.si
Vir: SURS, GURS, popis prebivalstva 2002 (kjer ni drugače navedeno).

Bled je naselje s središčem na vzhodni strani Blejskega jezera, ob katerem leži in ga ozemeljsko zaobsega v celoti ter spada med starejše in najlepše turistične kraje v Sloveniji. Leži na nadmorski višini 507,7 m, sredi razgibane, ledeniško preoblikovane pokrajine, na prehodu iz Radovljiške kotline v vzhodno vznožje Julijskih Alp. Bled je bilo od zgodnjega srednjega veka ime za fevdalno posest, ki je obsegala prostor med Savo Dolinko in Savo Bohinjko. Današnje mestno naselje je nastalo z združitvijo vasi Grad, Mlino, Rečica, Zagorice in Želeče, ki so razporejene okoli jezera, ločuje pa jih vrsta samostojnih vzpetin (Grad 599 mnm, Straža, Kozarca 558 mnm, Osojnica 756 mnm in Ravnica 729 mnm). Mestno naselje je pričelo nastajati sredi 19. stoletja, ko so po zemljiški odvezi kmetje najprivlačnejša kmetijska zemljišča ob vzhodni obali jezera pričeli prodajati premožnim meščanom za gradnjo počitniških vil in so se vasi Grad, Zagorice in Želeče pričele zraščati. Uradno je Bled pridobil status mesta oz. samostojnega naselja šele leta 1960. Na Bledu ima sedež Javni zavod Triglavski narodni park, Visoka šola za hotelirstvo in turizem Bled, IEDC poslovna šola Bled ter konferenčno-prireditvena Festivalna dvorana Bled, kjer je mdr .prvi dve leti potekala Slovenska popevka, leta 1965 mednarodni kongres PEN, katerega Odbor pisateljev za mir vsako leto od svoje ustanovitve 1984 zaseda na Bledu, kjer poteka tudi del vsakoletne mednarodne literarne prireditve Vilenica, od 2006 pa Blejski strateški forum (BSF), srečanje najvišjih predstavnikov držav in strokovnjakov za mednarodne odnose. Na Bledu od 1996 poteka mednarodni glasbeni Festival Bled z mojstrskimi tečaji, goslarsko delavnico itd.

Jezero, ki je dolgo 2,12 km in široko od pol do 1 km, ima poleti prijetno ogreto vodo, primerno za kopanje, ki se na površini segreje do 25 °C in ohrani primerno temperaturo (do 18 °C) vse do jeseni. V bolj mrzlih zimah jezero zamrzne. Ob blejskem geološkem prelomu je blizu jezera termalni vrelec (23 °C), zajet v pokritih bazenih dveh hotelov.

Na Bledu je razvit veslaški šport, na nasprotni obali od mesta je Olimpijski Veslaški center Mala Zaka. Turistično je Bled poleg jezera, na katerem je Blejski otok s cerkvijo, kamor prepeljujejo ljudi z blejskimi "pletnami", Gradu in okolice znan tudi po znamenitih kremnih rezinah oz. "kremšnitah", ki jih je na Bledu v začetku 50. let 20. stoletja začel izdelovati slaščičar Ištvan Lukačević iz Vojvodine.

Kulturna dediščinaUredi

ZgodovinaUredi

 
Blejski otok in grad.
 
Blejsko jezero z gradom

Leta 2004 je Bled praznoval častitljivo tisočletnico prve omembe. Posestvo med Savo Dolinko in Savo Bohinjko je bilo vse do sredine 19. stoletja (1858) z nekaj vmesnimi prekinitvami v lasti Briksenških škofov. Vmes je bil za kratek čas v državni lasti, v času Ilirskih provinc je pripadal Napoleonovemu cesarstvu, nekaj časa pa avstrijskemu. Po odpravi fevdalizma je lastništvo prehajalo iz rok v roke, v začetku 20. stoletja je bil Blejski kot del Dravske banovine. Zavoljo znanih oseb, ki so ga obiskovale (Arnold Rikli, dinastija Karađorđević, Tito, itd.), se je Bled začel razvijati v prestižno turistično destinacijo. Zasluge za razvoj turizma pripisujemo tujcem, zlasti pa Arnoldu Rikliju, pionirju blejskega zdraviliškega turizma (1854). Velik vpliv na razvoj turizma je imela tudi izgradnja železniške proge Ljubljana-Trbiž leta 1870, oziroma Celovec/Beljak-Trst (1906). Tega leta (1906) je na postajo Bled-Jezero pripeljal prvi vlak bohinjske železnice. Po prvi svetovni vojni se na Bledu prične z intenzivno gradnjo novih hotelov in vil. Izgradnja najstarejših hotelskih objektov sicer sega še v čas pred prvo svetovno vojno: Lousienbad (današnje Toplice), hotel Adria (današnji hotel Jadran), Mallnarjeva gostilna (današnji Park Hotel), Kurhaus (v današnjem Zdraviliškem parku) itd. Premožni tujci so gradili počitniške vile tako pri jezerski obali kot v vaseh. Bled je bil eden izmed najbolj mondenih evropskih letovišč tistega časa. Prvi na današnjem ozemlju Slovenije so dobili asfaltirane ceste, že leta 1914 je kraj dobil elektriko in vodovod. Po drugi svetovni vojni so poleg adaptacije nadaljevali z gradnjo turističnih zmogljivosti (hotelov in vil), zlasti na vzhodni obali jezera. Nagel turistični razvoj je v 1. polovici 20. stoletja sovpadal tudi z naraščanjem števila prebivalstva, kar za druge slovenske pokrajine ni bilo tako izrazito.

 
Bled
 
Bled, grad, župnišče
 
Bled, barve odsevov decemberskih luči
 
Blejska kremšnita

Konec 19. stoletja (1899) je bilo področje današnje blejske in gorjanske občine razdeljeno na občine Ribno, Gorje in Bled. Prvi dve namreč nista bili usmerjeni v turistično dejavnost, ampak je prevladovala kmetijska ter gozdarska dejavnost. Taka ureditev je veljala vse do konca druge svetovne vojne. Bled je kot enotno naselje nastal z zraščanjem naselij: Zagorice, Želeče, Grad, Mlino in Rečica, ki so se razvijala kot obcestna naselja na relaciji Lesce-Bohinj in Lesce-Gorje. Intenzivna gradnja z objekti pretežno turističnega značaja je po drugi svetovni vojni zabrisala meje med Gradom, Želečami in Zagoricami, medtem ko sta Mlino in Rečica zaradi oblikovanosti površja ostala odmaknjena vse do danes. Kot naselje je bil ustanovljen leta 1960. Po vojni se je območje Bleda povečalo na račun ukinjene občine Gorje in ostalo samostojno do leta 1961, ko je postalo del radovljiške občine. Leta 1994 je Bled znova postal samostojna občina, ki je zajemala naselja: Zasip, Bohinjska Bela, Ribno, Spodnje in Zgornje Gorje kot naselja z značajem lokalnega oskrbnega središča, Obrne, Bodešče, Koritno, Selo, (Grabče, Krnica, Mevkuž, Poljšica, Podhom, Višelnica kot vaška naselja ter Kupljenik, Radovna, Perniki, Slamniki, Spodnje in Zgornje Laze - občina Gorje) kot razložena podeželska naselja. Leta 2006 je občina Bled izgubila precejšen del »ozemlja« na račun novoustanovljene Občine Gorje.

Pobratena mestaUredi

Doberdob, od leta 1998

Brixen - Bressanone, od leta 2004

Vrba na Koroškem (Velden am Wörthersee), od leta 2004

Vračar, Srbija, od leta 2008

Henley na Temzi, od leta 2013

Wangen an der Aare,  od leta 2018

Prijateljska mesta:Uredi

Dubrovnik, od leta 2001

Beljak – Villach, od leta 2002

Rakovica, od leta 2013

Pomembnejši prebivalci in osebnosti, povezane z BledomUredi

Zunanje povezaveUredi

Sklici in opombeUredi

  1. "Prebivalstvo po naseljih, podrobni podatki, Slovenija, 1. januar 2020". Statistični urad Republike Slovenije. 8. junij 2020. Pridobljeno dne 8. junija 2020.

ViriUredi