Beltinci

naselje v Občini Beltinci
Beltinci
Cerkev sv. Ladislava v Beltincih.JPG
Beltinci se nahaja v Slovenija
Beltinci
Beltinci
Geografska lega v Sloveniji
Koordinati: 46°36′21.64″N 16°13′58.23″E / 46.6060111°N 16.2328417°E / 46.6060111; 16.2328417Koordinati: 46°36′21.64″N 16°13′58.23″E / 46.6060111°N 16.2328417°E / 46.6060111; 16.2328417
DržavaZastava Slovenije Slovenija
Statistična regijaPomurska regija
Tradicionalna pokrajinaPrekmurje
ObčinaBeltinci
Površina
 • Skupno12,191 km2
Nadm. višina
177,8 m
Prebivalstvo
 (2020)[2]
 • Skupno2.430
 • Gostota200 preb./km2
Časovni pasUTC+1 (CET)
 • Poletje (DST)UTC+2 (CEST)
Poštna številka
ZemljevidiNajdi.si, Geopedia.si
Beltinci - Trško naselje
LegaObčina Beltinci
Površinagrajski kompleks s parkom, širše okolje župne cerkve, grajsko žitnico, grajski mlin in več trških hiš
RKD št.1245 (opis enote)[3]

Ime in položajUredi

Beltinci so naselje, središče občine Beltinci.

Beltinci (Slovenska izgovorjava: [ˈBeltinci]; prekmurščina: Böltinci,[4] madžarsko Belatinc[5] ali Belatincz, tudi Bellatinz[6] nemško /Alt/Fellsdorf[7]) so trško naselje sredi Dolinskega v Pomurju, katerega del je tudi Prekmurje, pokrajina v SV Sloveniji.

Hkrati so tudi središče občine Beltinci, v katero spada poleg Beltincev še sedem naselij: Bratonci, Dokležovje, Gančani, Ižakovci, Lipa, Lipovci in Melinci (s takšnilemi poudarki: Brátonci, Dokléžovje, Gánčani, Ížakovci, Lípa, Lipóvci, Melínci). [8]

Izvor krajevnega imenaUredi

Prvotno se je kraj imenoval Běletinъci, kar je množinski etnonim [9], tvorjen iz staroslovanskega osebnega imena Běletinъ, ki je ohranjeno v starosrbskem osebnem imenu Běletin in iz katerega je tvorjeno kajkavsko krajevno ime Beletinec. Ime torej prvotno pomeni prebivalce Beletinovega naselja. V starih listinah se krajevno ime prvič omenja leta 1322 kot Belethfalua, 1381 kot Belethafalua in 1402 kot Balatincz.[10]

O krajevnem imenu kroži tudi legenda, po kateri je imel neki pastir v lasti izredno lepo kobilo, ki jo je klical Bela. Imel jo je tako v čislih, da je ni drgnil s "štriglom", ampak jo je vsakič česal z glavnikom. In po tej Beli se je vas začela imenovati Belotinci. Kasneje so črko o preprosto izpustili in je nastalo ime Beltinci.

Položaj in gospodarstvoUredi

Beltinci so središče Občine Beltinci. Skozi vas teče potok Črnec, pritok reke Ledave, ki ga obdajajo rodovitne peščine.[11]

Beltinci ležijo ob glavni cesti št. 3 Murska Sobota - Lendava. Od Sobote so oddaljeni 8 km JV in nedaleč od nedavno zgrajene sodobne avtoceste št. A5 Koper-Ljubljana-Maribor-Murska Sobota-Dolga vas-Budimpešta. Razne obrtne dejavnosti, zaposlovanje v tovarnah v Murski Soboti in sodobno kmetijstvo so prispevale k rasti prebivalstva.

ZgodovinaUredi

J. P. pl. Thiele 1833Uredi

Das Königreich Ungarn. Ein topografisch-historisch-statistisches Kundgemälde, das Ganze dieses Landes in mehr denn 12.400 Artikeln umfassend. (Nemški izvirnik). [12] Ogrsko kraljestvo. Topografsko-zgodovinko-statistična podoba, ki obsega te dežele v več kot 12.400 člankih. (Slovenski prevod)

BELLATINCZ, sl. Markst., und Hauptort einer gräfl. Csákyschen Herrsch. Rk. KP. 94 H. 714 meist rk. E. Vorterfflicher Feldbau, Grosses Scholss. Jahrmärkte. 2 M. von Alsó Lendva, nicht weit von der Gränze des Elsenburger Com.

BELTINCI, slovenski trg in glavno grofovsko mesto Čakijevega gospostva. Rimskokatoliška kaplanija, 94 hiš in 714 prebivalcev, večinoma katoličanov. Zemljišče primerno za poljedelstvo, obstaja velika graščina. Letni sejmi. Dve milji od Dolnje Lendave, nedaleč od meje z Železno županijo.

Leksikon ArcanumUredi

Magyarország leírása (madžarski izvirnik).[13] Opis Ogrske (Slovenski prevod)

BELLATINCZ. Népes Mező Város Szala Vármegyében, földes Ura Gróf Csáky Uraság, lakosai katolikusok, ’s többnyire tótok, az Uraságnak kastéllyával díszeskedik; határbéli földgyei termékenyek, és a’ természetnek sok javaival bővelkednek, első Osztálybéli.

BELTINCI. Obljuden kraj v okrožju Zala. Zemljiški gospod je posestnik Čaki. Njegovi prebivalci so katoličani in večinoma Slovenci. Njegovo gospostvo se ponaša z graščino; njena obmejna polja so rodovitna in bogata s številnimi naravnimi dobrinami prvega razreda.

Grad BeltinciUredi

Sredi velikega parka stoji Beltinska graščina rodbine Banffyjeve. Prvotno zgradbo iz 13. stoletja je obdajalo obzidje s štirimi stolpi in vodnim jarkom. Sedanja graščina je razsežna enonadstropna zgradba s preprosto fasado in okroglimi ogelnimi stolpi iz 17. stoletja, ki jo obdaja park z izbranimi vrstami drevja.

Grad so napadali Turki, a opustošili so ga tudi Kruci 1708. Po njem so ropali tudi med prekucijo po Prvi svetovni vojni.[14]

Ljudje se z naklonjonostjo spominjajo zadnje grajske gospodarice, ki je umrla leta 1977, Marije pl. Zichy. Celotna grofovska rodovina Zichy je veljala za delovno, skrbno, dobrodelno in pobožno, zlasti pa Marijina sestra Teodora, ki se je nalezla jetike od ranjencev, ki jim je požrtvovalno stregla, a umrla je 1915 stara komaj 29 let.[15]

Katoliška cerkev svetega LadislavaUredi

 
Rousova kapela v Beltincih

Cerkev je prvič omenjena 1669. Bila je lesena, pokrita s skodlami; na glavnem oltarju pa je bila slika Gospodovega vstajenja. Kot samostojna župnija Beltince omenjajo 1760. General Ladislav Ebergenyi je dal zgraditi 1742. v baročnem slogu zidano cerkev, ki je bila posvečena njegovemu zavetniku, ogrskemu kralju svetemu Ladislavu. Kralj Ladislav, ki je bil poljsko-ogrskega porekla, je z modrostjo in odločnostjo utrdil katoliško vero in razmajano kraljestvo, ki so ga pustošile zdrahe po smrti svetega Štefana; umrl je namreč brez potomcev, sledili so mu pa kar zapored samovoljni in nesposobni vladarji.

1890 so ji po Ferstlovih načrtih v neo-klasicističnem slogu na severni strani dozidali stransko ladjo, 1894 pa prizidali stransko kapelo Ave Marija, pod katero je grobnica grofovske družine Zičijev.

Cerkev ima čudovito pročelje, ki ga lepšata še vitka stolpa.

Judovska sinagogaUredi

V Beltincih je nekdaj stala tudi judovska sinagoga, ki je za takrat prisotno ortodoksno judovsko skupnost občasno premogla tudi lastnega rabina. Zgrajena je bila leta 1859, ko je bilo v Beltincih 50 Židov, in je kljub maloštevilnemu članstvu postala samostojna judovska občina, poleg Murske Sobote in Lendave. Njihovi otroci so obiskovali katoliško osnovno šolo, a rabin jih je poučeval hebrejščino in verouk. V tem času so današnjo Panonsko ulico po večini naseljevali Židje. Grofje Zichy so bili z njimi v dobrih odnosih; ljudje se še danes hvaležno spominjajo zadnje grajske gospodarice Marije, ki je pokopana v beltinški Cerkvi svetega Ladislava poleg svojih staršev in sester, ter je slovela po svoji dobrodelnosti. Podobno, kot njeni plemeniti predniki, je vseskozi ohranjala prijateljske stike tudi z židovsko skupnostjo.[16]

Konec 19. stoletja je v Beltincih njihovo število naraščalo podobno, kot v sosednji Lendavi in je tu doseglo 150 članov. Zadnji rabi v Beltincih je bil Adolf Kaufmann (1850-1907), oče devetih otrok, čigar potomci – kar jih je preživelo holokavst, živijo danes na Madžarskem in v ZDA.[17]

Ob svojem vrhuncu pa je bila židovska skupnost dokaj velika, saj je zajemala obširno področje in so ji pripadale vse okolišnje vasi: Bogojina, Dokležovje, Dobrovnik , Odranci, Ižakovci, Melinci, Lipa, Gančani, Bratonci, Lipovci, obe Polani, Turnišče, Renkovci, Hotiza in vse vasi Spodnjega Prekmurja. Po letu 1880 je skoraj sleherna vas dobila tudi lastno židovsko pokopališče.

Njihovo število je upadlo po nasilni komunistični prekuciji, ki je izbruhnila po Prvi svetovni vojni – in je bila povezana z ropanjem trgovin, gradov in cerkva, ter vznemirjanjem njihovih lastnikov. Tako so mnogi Židje pobegnili, da so si rešili golo življenje.[18] Maloštevnilni preostali niso več uporabljali in vzdrževali shodnice, ki je začela propadati ter se je leta 1937 podrla.[19]

Horthyjeva oblast, pod katero je Prekmurje zopet prišlo med Drugo svetovno vojno, Judov ni preganjala. Ko pa so zavladali Hitlerjevi nacisti z državnim udarom tudi na Madžarskem, se je začelo kruto preganjanje: 26. aprila 1944 so vse Jude iz naselja in okolice spravili v staro šolo, in jih naslednjega dne deportirali v uničevalno taborišče Auschwitz, od koder se ni nihče vrnil.[20]

V Beltincih je bilo tudi posebno židovsko pokopališče, kjer je bil zadnji pogreb opravljen leta 1943. Za pokopališčem je čas zabrisal sledi; na židovskem pokopališču v Dolgi vasi pa je postavljena spominska plošča z napisom: »V spomin na pokopane Žide na pokopališču v Beltincih«. [21] Znanih je pravzaprav dvoje pokopališč: staro in novo. Prvo je bilo opuščeno že davno pred Prvo svetovno vojno. Z novega pa so leta 1970 odstranili vse spomenike ter prostor spremenili v travnik in gradbišče.[22]

PrebivalstvoUredi

Po popisu iz leta 2001 je bila slovenščina materni jezik 7974 (96,6%) prebivalcem, romščina (oz. ciganščina) 73 (0,9)%, srbohrvaščina 49 (0,6%), a za 107 oseb (1,3)% ni znano.

Glede vere se je opredelilo 7307 ali 88,5% prebivalcev kot katoličani, 57 ali 0,7% kot evangeličani, 92 ali 1,1% kot brezverci; 9,7% se glede veroizpovedi ni opredelilo.

ŠportUredi

  • Nogometni društvo Beltinci

Znane osebeUredi

Stare razgledniceUredi

SkliciUredi

  1. "Po površini največja naselja v statističnih regijah". Statistični urad Republike Slovenije. Pridobljeno dne 24. marca 2016.
  2. "Prebivalstvo po naseljih, podrobni podatki, Slovenija, 1. januar 2020". Statistični urad Republike Slovenije. 8. junij 2020. Pridobljeno dne 8. junija 2020.
  3. "Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 1245". Pregledovalnik Registra kulturne dediščine (Zakon o varstvu kulturne dediščine, Uradni list RS, št. 16/2008). Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
  4. Novak, Vilko. 2006. Slovar stare knjižne prekmurščine. Ljubljana: ZRC SAZU, p. vi.
  5. Varga, Júlia. 2004. Magyarországi diákok a Habsburg Birodalom kisebb egyetemein és akadémiáin, 1560–1789. Budapest: Eötvös Loránd Tudományegyetem Levéltára, p. 129.
  6. Radkersburg und Luttenberg (map, 1:75,000). 1914. Vienna: K.u.k. Militärgeographisches Institut.
  7. Engelke, Edda, & Mateja Čoh. 2011. "Jeder Flüchtling ist eine Schwächung der Volksdemokratie": die illegalen Überschreitungen am jugoslawisch-steirischen Grenzabschnitt in den Fünfzigerjahren. Vienna: Lit Verlag, p. 333.
  8. "Pretekla podoba kraja Beltinci". Klaudija Sedlar v Kamra. 2. oktober 2017. Pridobljeno dne 28. september 2021.
  9. etnonim=ime naroda ali plemena
  10. Snoj, Marko (2009). Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen. Založba Modrijan.
  11. Savnik, Roman (1980). Krajevni leksikon Slovenije, vol. 4. Ljubljana: Državna založba Slovenije. str. 283.
  12. "Das Königreich Ungarn: BELLATINCZ". Gedruckt auf Kosten der v. Thiele’schen Erben. 1833. Pridobljeno dne 30. september 2021.
  13. "Magyarország leírása: BELLATINCZ". Valyi András v: Arcanum Digitheca. Pridobljeno dne 30. september 2021.
  14. "Task Force on Jewish Studies and Antisemitism". Bojan Zadravec. Pridobljeno dne 28. september 2021.
  15. "Nekaj ga je vedno vleklo v rojstni kraj". A. Nana Rituper Rodež v Vestniku. 27. avgust 2021. Pridobljeno dne 27. september 2021.
  16. Sinagoga Beltinci. Judje in antisemitizem v Sloveniji.
  17. "Adolf Kaufmann, Rabbi's Geni Profile". Geni. Pridobljeno dne 30. september 2021.
  18. "Task Force on Jewish Studies and Antisemitism". Bojan Zadravec. Pridobljeno dne 28. september 2021.
  19. Sinagoga Beltinci. Judje in antisemitizem v Sloveniji.
  20. http://www.inv.si/psja/spomin/ebeltinc.htm
  21. "Sinagoga v Beltincih". Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota. 2. oktober 2017. Pridobljeno dne 28. september 2021.
  22. "Task Force on Jewish Studies and Antisemitism". Bojan Zadravec. Pridobljeno dne 28. september 2021.

ViriUredi

Glej tudiUredi

Nadaljnje branjeUredi

(slovensko)
  • Šraj, P.: Beltinci: 1322-1993. Občina, Beltinci 1995.
  • Šraj, P.: Böltinci inda = Beltinci danes. ZTK, Beltinci 2015.
(nemško)

Zunanje povezaveUredi

(slovensko)
(madžarsko)
(angleško)
(nemško)