Šentjur

mesto v Sloveniji

Šentjur (izgovorjava ) je manjše mesto v Sloveniji s skoraj 5.000 prebivalci, središče istoimenske občine, ki leži okoli 11 km vzhodno od Celja. Sam kraj sestavljata dva med seboj povezana dela: Zgornji trg, staro srednjeveško jedro, in Spodnji trg, ki je nastal po letu 1846, ko je čez Šentjur stekla Južna železnica, s katero je Šentjur dobil svojo železniško postajo. Iz časa začetkov železne ceste na Slovenskem je danes v Muzeju južne železnice, ki se nahaja v neposredni bližini železniške postaje, hranjeno bogato arhivsko gradivo in železniške naprave. Kraj se je nekdaj imenoval Sveti Jurij, Sveti Jurij pri Celju in Šentjur pri Celju. Danes je edino pravilno ime Šentjur. Mesto je član Združenja zgodovinskih mest Slovenije.[3] Obsega predele: Gornji trg, Spodnji trg, Kmetijsko šolo in nekdanje vasi Tičnica, Pešnica, Nova vas pod Rifnikom, Podgorje (pod Resevino), Zdenica in Hruševec.

Šentjur

Sveti Jurij pri Celju (do 1952)
Grb Šentjur
Grb
Šentjur se nahaja v Slovenija
Šentjur
Šentjur
Geografska lega v Sloveniji
Koordinati: 46°13′3.31″N 15°23′45.53″E / 46.2175861°N 15.3959806°E / 46.2175861; 15.3959806Koordinati: 46°13′3.31″N 15°23′45.53″E / 46.2175861°N 15.3959806°E / 46.2175861; 15.3959806
DržavaSlovenija Slovenija
Statistična regijaSavinjska regija
Tradicionalna pokrajinaŠtajerska
ObčinaŠentjur
Površina
 • Skupno6,8 km2
Nadm. višina
262,5 m
Prebivalstvo
 (2020)[1]
 • Skupno4.940
 • Gostota730 preb./km2
Časovni pasUTC+1 (CET)
 • PoletniUTC+2 (CEST)
Poštna številka
3230 Šentjur
Zemljevidi
Šentjur pri Celju - Zgornji trg
LegaObčina Šentjur
RKD št.9036 (opis enote)[2]
Razglasitev NSLP6. september 1996
Šentjur z Rifnika (2014)

Ime uredi

Do leta 1952 se je naselje imenovalo Sveti Jurij pri Celju. V Šentjur je bilo preimenovano na osnovi "Zakona o imenovanju naselij in označevanju trgov, ulic in zgradb" iz leta 1948. Tako kot preimenovanje mnogih drugih krajev po Sloveniji v povojnem času je bilo tudi preimenovanje Svetega Jurija pri Celju del obsežne kampanje oblasti, da se iz toponimov slovenskih krajev odstranijo vsi izraziti religiozni elementi.[4][5][6]

Znamenitosti uredi

V Zgornjem trgu izstopa baročna župnijska cerkev sv. Jurija iz leta 1721. Oltarje je kasneje izdelal Ivan Šubic, križev pot pa je delo znanega slikarja iz iste družine, Janeza Šubica. Arhitekturno sta zanimivi tudi župnišče ter kaplanija. Pod cerkvijo je manjši park s spomeniki znanim skladateljem Ipavcem. V bidermajerski hiši (danes: Ipavčeva hiša), je bila obnovljena po skicah Jožeta Plečnika, so se rodili znameniti šentjurski skladatelji in zdravniki Alojz, Benjamin, Gustav in Josip Ipavec. Danes je v njej v nadstropju urejena stalna razstava o njihovem življenju in delu. Nekdanja zdravniška ordinacija v pritličju je preurejena v poročno dvorano. V kleti je vinoteka priznanih vin s šentjurskega območja, na vrtu pa je Plečnikov vodnjak, kamnita hišica in ob njej pod lipo še kamnita miza. Vrt je preurejen v poletno prizorišče.

Na arheološkem najdišču na bližnjem hribu z imenom Rifnik, na katerem so našli arheološke najdbe, ki segajo od pozne kamene dobe do srednjega veka, so rekonstruirali prazgodovinsko hišo s predstavitvijo izkopanih ostankov, sanirani so temelji dveh cerkva, starokrščanske in arijanske, sedmih hiš ter obzidja s stražarnicami. Del arheoloških najdb je sedaj razstavljen v Muzeju Šentjur, ki je na Zgornjem Trgu.

Izobraževalne ustanove uredi

Mediji uredi

V mestu izhaja časopis Šentjurčan, prav tako je v njem sedež radijske postaje Štajerski val.[7]

Znani meščani uredi

Glej tudi: uredi

Sklici uredi

  1. »Prebivalstvo po naseljih, podrobni podatki, Slovenija, 1. januar 2020«. Statistični urad Republike Slovenije. 8. junij 2020. Pridobljeno 8. junija 2020.
  2. »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 9036«. Pregledovalnik Registra kulturne dediščine (Zakon o varstvu kulturne dediščine, Uradni list RS, št. 16/2008). Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
  3. »Šentjur«. ZZMS. Pridobljeno 14. aprila 2021.
  4. Spremembe naselij 1948–95. 1996. Database. Ljubljana: Geografski inštitut ZRC SAZU, DZS.
  5. Premk, F. 2004. Slovenska versko-krščanska terminologija v zemljepisnih imenih in spremembe za čas 1921–1967/68. Besedoslovne lastnosti slovenskega jezika: slovenska zemljepisna imena. Ljubljana: Slavistično društvo Slovenije, pp. 113–132.
  6. Urbanc, Mimi, & Matej Gabrovec. 2005. Krajevna imena: poligon za dokazovanje moči in odraz lokalne identitete. Geografski vestnik 77(2): 25–43.
  7. »Radio Štajerski val od danes naprej v Šentjurju«. Kozjansko.info. 1. september 2010. Pridobljeno 6. januarja 2022.

Viri uredi

  • Badovinac, Bogdan; Kladnik, Drago Savinjsko, Celje, Velenje A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka Pomurska založba, Murska Sobota, 1997 (COBISS)

Zunanje povezave uredi