Odpre glavni meni

Šentjur

mesto v Sloveniji

Šentjur (O tem zvoku izgovorjava ) je mesto v Sloveniji, središče istoimenske občine, ki leži okoli 11 km vzhodno od Celja.

Šentjur

Sveti Jurij pri Celju (do 1952)
ŠENTJUR PRI CELJU - panoramio.jpg
Grb Šentjur
Grb
Šentjur is located in Slovenija
Šentjur
Šentjur
Geografska lega v Sloveniji
Koordinati: 46°13′3.31″N 15°23′45.53″E / 46.2175861°N 15.3959806°E / 46.2175861; 15.3959806Koordinati: 46°13′3.31″N 15°23′45.53″E / 46.2175861°N 15.3959806°E / 46.2175861; 15.3959806
DržavaZastava Slovenije Slovenija
Statistična regijaSavinjska regija
Tradicionalna pokrajinaŠtajerska
ObčinaŠentjur
Površina
 • Skupno6,8 km2
Nadm. višina
262,5 m
Prebivalstvo
 (2019)[1]
 • Skupno4.894
 • Gostota720 preb./km2
Časovni pasUTC+1 (CET)
 • Poletje (DST)UTC+2 (CEST)
Poštna številka
ZemljevidiNajdi.si, Geopedia.si
Vir: SURS, GURS, popis prebivalstva 2002 (kjer ni drugače navedeno).
Šentjur pri Celju - Zgornji trg
LegaObčina Šentjur
RKD št.9036 (opis enote)[2]
Razglasitev NSLP6. september 1996

Sam kraj sestavljata dva med seboj povezana dela: Zgornji trg, staro srednjeveško jedro, in Spodnji trg, ki je nastal po letu 1846, ko je čez Šentjur stekla Južna železnica, s katero je Šentjur dobil železniško postajo. Iz časa začetkov železne ceste pri nas je danes v Muzeju južne železnice, ki se nahaja v neposredni bližini železniške postaje, hranjeno bogato arhivsko gradivo in železniške naprave.

ZnamenitostiUredi

V Zgornjem trgu izstopa župnijska cerkev sv. Jurija iz leta 1721. Oltarje je izdelal Ivan Šubic, križev pot pa je delo slikarja Janeza Šubica. Arhitekturno sta zanimivi tudi župnišče ter kaplanija, v bidermajerski hiši, ki je bila obnovljena po skicah Jožeta Plečnika. V njej so se rodili znameniti šentjurski skladatelji in zdravniki Alojz, Benjamin, Gustav in Josip Ipavec. Danes je v njej urejena stalna razstava o njihovem življenju in delu, nekdanja zdravniška ordinacija je preurejena v poročno dvorano, v kleti je vinoteka priznanih vin s šentjurskega območja, na vrtu pa je Plečnikov vodnjak s kamnito mizo.

Na arheološkem najdišču na bližnjem hribu z imenom Rifnik, na katerem so našli najdbe, ki segajo od pozne kamene dobe do srednjega veka, so rekonstruirali prazgodovinsko hišo s predstavitvijo izkopanih ostankov, sanirani so temelji dveh cerkva, starokrščanske in arijanske, sedmih hiš ter obzidja s stražarnicami. Del arheoloških najdb je sedaj razstavljen v Muzeju Šentjur, ki je na Zgornjem Trgu.

ImeUredi

Do leta 1952 se je naselje imenovalo Sveti Jurij pri Celju. V Šentjur je bilo preimenovano na osnovi "Zakona o imenovanju naselij in označevanju trgov, ulic in zgradb" iz leta 1948. Tako kot preimenovanje mnogih drugih krajev po Sloveniji v povojnem času je bilo tudi preimenovanje Svetega Jurija pri Celju del obsežne kampanje oblasti, da se iz toponimov slovenskih krajev odstranijo vsi religiozni elementi.[3][4][5]

Znani meščaniUredi

SkliciUredi

  1. "Prebivalstvo po naseljih, podrobni podatki, Slovenija, 1. januar 2019". Statistični urad Republike Slovenije. 6. junij 2019. Pridobljeno dne 17. junija 2019. 
  2. "Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 9036". Pregledovalnik Registra kulturne dediščine (Zakon o varstvu kulturne dediščine, Uradni list RS, št. 16/2008). Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije. 
  3. Spremembe naselij 1948–95. 1996. Database. Ljubljana: Geografski inštitut ZRC SAZU, DZS.
  4. Premk, F. 2004. Slovenska versko-krščanska terminologija v zemljepisnih imenih in spremembe za čas 1921–1967/68. Besedoslovne lastnosti slovenskega jezika: slovenska zemljepisna imena. Ljubljana: Slavistično društvo Slovenije, pp. 113–132.
  5. Urbanc, Mimi, & Matej Gabrovec. 2005. Krajevna imena: poligon za dokazovanje moči in odraz lokalne identitete. Geografski vestnik 77(2): 25–43.

ViriUredi

  • Badovinac, Bogdan; Kladnik, Drago Savinjsko, Celje, Velenje A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka Pomurska založba, Murska Sobota, 1997 (COBISS)

Zunanje povezaveUredi