Vojnik

naselje v Sloveniji

Vojnik je gručasto trško naselje z okoli 2.500 prebivalci in središče istoimenske občine v Sloveniji. Leži na severovzhodnem delu celjske kotline ob regionalni cesti Celje-Slovenske Konjice, približno 10 km od Celja. Skozi naselje teče reka Hudinja. Na severu ga omejuje Vojniški hrib (394m), na vzhodu pa Tomažev hrib (445m). Poleg naselja okoli starega trškega jedra vključuje še zaselke Gmajna, Gorica, Kurjastec, Petelinjek in Pod Tomažem.

Vojnik
Vojnik se nahaja v Slovenija
Vojnik
Vojnik
Geografska lega v Sloveniji
Koordinati: 46°17′35.75″N 15°18′18.55″E / 46.2932639°N 15.3051528°E / 46.2932639; 15.3051528
DržavaSlovenija Slovenija
Statistična regijaSavinjska regija
Tradicionalna pokrajinaŠtajerska (pokrajina)
ObčinaVojnik
Površina
 • Skupno5,0 km2
Nadm. višina
286,1 m
Prebivalstvo
 (2020)[1]
 • Skupno2.475
 • Gostota500 preb./km2
Časovni pasUTC+1 (CET)
 • PoletniUTC+2 (CEST)
Poštna številka
3212 Vojnik
Zemljevidi
Vojnik - Staro trško jedro
LegaObčina Vojnik
Zgrajeno14. stoletje
RKD št.4251 (opis enote)[2]
Razglasitev NSLP19. julij 1986

Pred ustanovitvijo lastne občine je Vojnik z okoliškimi naselji spadal pod Mestno občino Celje. Večina prebivalcev se vozi na delo v Celje, s katerim je Vojnik povezan z redno primestno avtobusno linijo. Od gospodarskih dejavnosti sta tu razvita kmetijstvo (predvsem hmeljarstvo) in storitvene dejavnosti. V poslopju, ki je bilo zgrajeno leta 1892 kot hiralnica, je od 1962 ena od večjih psihiatričnih ustanov v Sloveniji - Psihiatrična bolnišnica Vojnik.

Zgodovina uredi

Skozi rimsko naselje na tem mestu je v antiki vodila cesta med Celeio in Poetoviom. V pisnih virih se prvič omenja leta 1165 kot Hohenecke (nemško Visoki kot) oz. Hohenegg, kot trg pa posredno leta 1306. 1363 so posest nad njim dobili Celjski grofje, po njihovem propadu pa Habsburžani. Od 1613 je Vojnik središče istoimenske župnije. Današnje ime 'Vojnik' izhaja iz podomačitve nemškega toponima s pomočjo štajerske proteze.[3]

Sklici uredi

  1. »Prebivalstvo po naseljih, podrobni podatki, 1. januar 2023«. Statistični urad Republike Slovenije. 7. junij 2023. Pridobljeno 5. aprila 2024.
  2. »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 4251«. Pregledovalnik Registra kulturne dediščine (Zakon o varstvu kulturne dediščine, Uradni list RS, št. 16/2008). Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
  3. Torkar, Silvo (30. januar 2019). »Krajevna imena, tvorjena iz besede »vojna««. Jezikovna svetovalnica. ISJFR ZRC SAZU. Pridobljeno 4. oktobra 2023.

Viri uredi

Glej tudi uredi

Zunanje povezave uredi