Dobrna
Dobrna je naselje na južnem vznožju Paškega Kozjaka ob sotočju Topliškega potoka in Dobrnice v Občini Dobrna. Kraj leži v zavetrni legi in ima milo klimo (srednja julijska temperatura 18,6 °C). V naselju in okolici prevladujeta kmetijska dejavnost in turizem.
Dobrna | |
|---|---|
 | |
  Dobrna Geografska lega v Sloveniji | |
| Koordinati: 46°20′17.04″N 15°13′45.41″E / 46.3380667°N 15.2292806°E | |
| Država |  Slovenija |
| Statistična regija | Savinjska regija |
| Tradicionalna pokrajina | Štajerska (pokrajina) |
| Občina | Dobrna |
| Površina | |
| • Skupno | 1,8 km2 |
| Nadm. višina | 378,8 m |
| Prebivalstvo (2020)[1] | |
| • Skupno | 536 |
| • Gostota | 300 preb./km2 |
| Časovni pas | UTC+1 (CET) |
| • Poletni | UTC+2 (CEST) |
| Poštna številka | 3204 Dobrna |
| Zemljevidi | |
Kraj je poznan predvsem po Zdravilišču Dobrna,ki stoji ob Topliškem potoku. Toplice se prvič omenjajo leta 1403, zdravilišče 1582, prva zdraviliška stavba je bila postavljena 1624. S kopelmi zdravijo ženske bolezni, bolezni srca, jeter in živcev. Raziskave po drugi svetovni vojni so omogočile novo zajetje termalne vode na globini 490–525 m. Stari pretok se je povečal iz prejšnih 8 l/s na 15 l/s s temperaturo do 36 °C, kar je omogočilo, da se je začelo zdravilišče po letu 1962 posodabljati in večati.
Prebivalstvo uredi
Etnična sestava 1991:
Sklici uredi
- ↑ »Prebivalstvo po naseljih, podrobni podatki, 1. januar 2023«. Statistični urad Republike Slovenije. 7. junij 2023. Pridobljeno 5. aprila 2024.
Viri uredi
- Badovinac, Bogdan; Kladnik, Drago Savinjsko, Celje, Velenje A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka Pomurska založba, Murska Sobota, 1997 (COBISS)
- Krušič, Marjan (2009). Slovenija: turistični vodnik. Založba Mladinska knjiga. COBISS 244517632. ISBN 978-961-01-0690-6.
Glej tudi uredi
