Sevnica

mesto v Sloveniji

Sevnica je srednje veliko mesto, ki se nahaja v Sloveniji, središče Občine Sevnica. Z okoli 4.500 prebivalci je Sevnica pomembno lokalno središče, ki zlasti v tovarnah tekstilne in lesne industrije zaposluje številne ljudi iz bližnje in daljne okolice. Mesto se čedalje bolj spaja z Boštanjem, naseljem na nasprotnem, desnem bregu reke Save. Obsega predele Šmarje, Ribniki, Lizabon, Grad, Na Peščeniku, Marof.

Sevnica
Sevnica se nahaja v Slovenija
Sevnica
Sevnica
Geografska lega v Sloveniji
Koordinati: 46°0′33.17″N 15°18′14.74″E / 46.0092139°N 15.3040944°E / 46.0092139; 15.3040944
DržavaSlovenija Slovenija
Statistična regijaPosavska
Tradicionalna pokrajinaŠtajerska
ObčinaSevnica
Prva omemba1275
Površina
 • Skupno5,0 km2
Nadm. višina
183,1 m
Prebivalstvo
 (2024)[1]
 • Skupno4.591
 • Gostota920 preb./km2
Časovni pasUTC+1
 • PoletniUTC+2
Poštna številka
8290 Sevnica
Zemljevidi
Slika stare Sevnice in gradu

V starem mestnem jedru, katerega osrednji del je Glavni trg, je ohranjenih več starih stavb, ki pričajo o preteklosti naselja. Na Glavnem trgu stoji manjši Spodnji sevniški grad, ki nosi letnico 1613. V njem je danes sedež občinske uprave. Tu stojijo tudi obnovljeno znamenje s kipom sv. Martina iz 17. stoletja, neoromanska cerkev sv. Nikolaja in cerkev sv. Florjana iz leta 1443.

Etimologija

uredi

Starejši zapisi imena mesta Sevnica so (po letih): 1275 in Reyn vel in Liehtenwalde, 1309 officium in Lihtenwalde, 1344 Lietenueld, 1347 Liechtenwald, 1581 Sielnizza. Prvotno gre verjetno za vodno ime, saj se potok, ki se danes imenuje Sevnična, leta 1488 omenja kot Zellnitz. Ime, ki je preko pridevnika izpeljano iz besede selo »naselbina, vas«, je torej prvotno najverjetneje pomenilo »selska, vaška voda«, v danem primeru »voda, ki se pri selu, pri naselbini izliva v Savo«. Druga imenotvorna možnost je izvajanje neposredno iz občnega imena *sedlьnica, katerega pomen je bil »naselbina, kmetija«. Srednjevisokonemško ime Liehtenwald s slovenskim nima tesnejše zveze, saj njegov občnoimenski pomen »svetli gozd« kaže na listnate gozdove v okolici.

Zgodovina

uredi

Sevnica je bila prvič pisno omenjena leta 1275 z nemškim imenom Liehtenwalde. Kraj so skozi zgodovino prizadele številne nesreče – požari, kuga, uporni kmetje in turški vpadi, a se je vseskozi ohranjal in tudi razvijal. Trške pravice je naselje pod istoimenskim gradom dobilo leta 1322, pravico do prirejanja sejmov leta 1513, do letnih živinskih sejmov pa leta 1783.

V avstro-ogrskem času je bila znana tudi pod imenom Lichtenwald. Leta 1866 je bila tu ustanovljena prva čitalnica v Posavju, tri leta kasneje pa je bil tu tudi tabor, ki je podpiral zamisli Zedinjene Slovenije. Leta 1862 je bila tod speljana železniška proga. Okrog postaje, ki je zaradi pomanjkanja prostora dobila svoje mesto izven starega dela naselja, je začel že pred prvo svetovno vojno rasti novejši del mesta. Med drugo svetovno vojno je bilo tako kot drugod v Posavju veliko ljudi na silo odvedenih z domov. Mnogi življenja v izgnanstvu in koncentracijskih taboriščih niso preživeli.

Znani prebivalci mesta

uredi

Podnebje

uredi

Mesto ima zmerno celinsko podnebje. Zaradi zaveterne lege na južni strani Bohorja zelo milo podnebje. Obilje sonca. Sneg zelo zgodaj skopni.Prijetna poletja zaradi osvežujočega vetra s hribov in gozdov.

Šolstvo

uredi

Na Glavnem trgu južno od cerkve svetega Nikolaja je hiša,kjer je bila prva šolska učilnica od 1801 do 1871.

Leta 1967 je bilo zgrajeno moderno osnovnošolsko poslopje Sava Kladnika na Trgu svobode.

Cerkev svetega Nikolaja

uredi

Na Glavnem trgu stoji župna cerkev svetega Nikolaja. To je tradicionalno neromanska stavba iz 1862, ki jo je poslikal furlanski mojster Oswald Bierti. Pod pevskim korom je vzidana nagrobna plošča zbletnico 1525 in grbom,ki predstavlja lilijo. V krstni kapeli epitaf grajskega oskrbnika Göriacherja,ki je upodobljen z ženo, ko kleči pod križem.

Cerkev svetaga Florojana

uredi

Cerkev svetega Florijana ob Florijanskem grebenu se omenja že 1443, vendar utegne biti starejša. Njen križnorebrasti svodeni prezbiterji s kvadratno talno ploskvijo namreč še kaže na romansko izročilo. V vshodni stranici prezbiterija je šilastoločno gotsko okno s trilistom. Na južnji zunanjščini ladje pa se pod beležem vidi gotska freska svetega Krištofa. Gotske freskve so vidne tudi pod beležem v prezbiteriju. V okenskem ostenju za oltarjem je naslikan apostol Andrej s knjigo v roki. Stil teh fresk kaže na furlansko smer. Cerkvena oprema je deloma še baročna.

Sklici in opombe

uredi
  1. »Prebivalstvo po spolu in po starosti, občine in naselja, Slovenija, letno«. Statistični urad Republike Slovenije.

Zunanje povezave

uredi
  •   Predstavnosti o temi Sevnica v Wikimedijini zbirki