Odpre glavni meni

Wikipedija β

Gornja Radgona (O tem zvoku izgovorjava ) (nemško Oberradkersburg, madžarsko Felsőregede, je slovensko mesto ob meji z Avstrijo, sedež istoimenske občine, župnije in upravne enote. Leži na desnem bregu Mure ob magistralni cesti Murska Sobota-Maribor.

Gornja Radgona
Gornja Radgona is located in Slovenija
Gornja Radgona
Gornja Radgona
Geografska lega v Sloveniji
Koordinati: 46°40′30.84″N 15°59′33.38″E / 46.6752333°N 15.9926056°E / 46.6752333; 15.9926056Koordinati: 46°40′30.84″N 15°59′33.38″E / 46.6752333°N 15.9926056°E / 46.6752333; 15.9926056
Država Zastava Slovenije Slovenija
Statistična regija Pomurska regija
Tradicionalna pokrajina Štajerska
Občina Gornja Radgona
Površina
 • Skupno 3,0 km2
Nadmorska višina 206 m
Prebivalstvo (2017)[1]
 • Skupno 3.052
 • Gostota 1.000 preb./km2
Časovni pas CET (UTC+1)
 • Poletje (DST) CEST (UTC+2)
Poštna številka 9250 Gornja Radgona
Zemljevidi Najdi.si, Geopedia.si
Vir: SURS, GURS, popis prebivalstva 2002 (kjer ni drugače navedeno).
Gornja Radgona - Mestno jedro
Lokacija Občina Gornja Radgona
Zgrajeno 1182
RKD št. 6681 (opis enote)[2]
Razglasitev NSLP 25. januar 1991

Gornja Radgona je nastala na pobočju Grajskega griča (265 m); od tod tudi ime »Gornja«. Pred letom 1918 je bila upravno povezana z danes avstrijsko Radgono (nemško Bad Radkersburg); leta 1907 je postala trg, po letu 1945 pa mesto. Slovenijo in Avstrijo povezuje čez Muro »most prijateljstva« iz leta 1969, ki je mednarodni mejni prehod.

Gornja Radgona ima pretežno kmetijsko zaledje z razvito vinogradniško industrijo. Je prepoznavno tudi kot sejemsko mesto. V mestu vsako leto Pomurski sejem d.d. organizira med drugim tudi mednarodni kmetijsko-živilski sejem, največjo tovrstno prireditev v Sloveniji.

Vsebina

ZgodovinaUredi

Najdbe in sledovi neolitske naselbine na Grajskem griču pričajo o obstoju v času kulture žarnih grobišč. Najdišča pri opekarni govorijo o domnevi, da je stalo tu manjšo rimsko naselje. Župnija je spadala pod salzburški patronat in je bila ustanovljena v dobi Spanheimov v prvi polovici 12. stoletja.

Sama zgodovina Gornje Radgone sega v 12. stoletje, saj je nastalo naselje pod Ratigojevim gradom. Kralj Otokar II. Premysl je po letu 1265 na Murinem otoku ustanovil sedanjo Radgono, ki se omenja leta 1265 kot trg in leta 1299 kot mesto, stara naselbina pa se je spremenila v njeno predmestje. Gornja Radgona je nastala na pobočju Grajskega griča (265 m) in pomola Slovenskih goric. Zaradi pomembne lokacije pri reki Muri je bilo naselje v 12. in 13. stoletju skupaj z Radgono večkrat prizadeto zaradi napadov Madžarov, v 15. in 16. stoletju pa zaradi turških vpadov. Velika nadloga v začetku 18. stoletja so bili Kruci.

Leta 1605 je hudo narasla Mura in prizadela obema Radgonama ogromno škode, kugo pa je doživljala domala vsaka generacija. Najhuje je bilo leta 1680, ko je ostalo mnogo hiš brez stanovalcev.

Na lahni vzpetini pri opekarni so bile vislice, ki so jih odstranili šele leta 1800.

 
Župnijska cerkev
 
Radgonski grad

Gornja Radgona je postala leta 1907 trg, po zadnji vojni pa mesto. Pred letom 1918 je bila upravno povezana z Radgono. Star leseni most med Radgonama so po izredno hudem zimskem mrazu, februarja 1929 ob odjugi nakopičene gmote ledu uničile. Drugi leseni most, pa je bil zgrajen šele leta 1932. Ugodna geografska lega, medsebojni gospodarski stiki (sodelovanje obeh strani pri ubranitvi pred poplavami, požarih, pomembni tranzitni stiki) so narekovali skupno graditev mostu, ki sta ga junija 1969 slovesno odprla jugoslovanski predsednik Tito in takratni predsednik avstrijske republike Jonas. O tem priča tudi spominska plošča na ograji mostu.

Med slovensko osamosvojitveno vojno, je bil radgonski mejni prehod prizorišče večjega spopada.

Mestno jedroUredi

V starem mestnem špitalu iz leta 1614 domuje muzej z etnološko zbirko in s prikazom osvobodilnega gibanja v občini. Pri muzeju so ostanki spomenika Svetilnik miru; nemški nacisti so ga aprila 1941 porušili, vendar so bili ostanki kasneje spet sestavljeni.

Pri avtobusni postaji, nasproti nekdanjega hotela Grozd, je poznogotsko znamenje iz leta 1525 z mlajšim kipcem na steber privezanega Kristusa. Znamenje ima piramidasto streho in na tri strani odprto hišico z renesančnimi balustri.[3]

V čereh podnožja starega mostu čez Muro je vzidan radgonski grb.

VinarstvoUredi

V mestu je sedež podjetja Radgonske gorice d. d., ki ima v Radgonsko-Kapelskih goricah nad 320 ha vinogradov, v mestu pa klet za 2,6 milijona litrov vina.

Zraven navedenega podjetja je Gornja Radgona tudi domovanje Frangeževi penini, ki velja za eno največjih privatnih kleti, kjer se ukvarjajo predvsem s peninami. Štefan Frangež, nekoč direktor Radgonskih goric, je svojo zgodbo nadaljeval v lastnem podjetju, ki ga je po njegovi smrti prevzel sin Jernej Frangež. Penina družine Frangež velja za ekskluzivno pijačo, na voljo je le v prestižnih lokalih, hotelih in restavracijah.

V Gornji Radogni je že leta 1852 domačin Alojz Klenošek izdeloval penine, leta 1882 pa je švicarski priseljenec Clotar Bouvier ustanovil podjetje za izdelovanje penine iz domačega vina po francoskem načinu (Méthode Classique).V radgonskih kleteh na leto napolnijo okrog 300.000 steklenic zlate penine, ki jo pridobivajo na klasični način, in srebrne penine, ki jo proizvajajo na industrijski način (Méthode Charmat). Med pridelanimi tihimi vini ima posebno mesto dišeči traminec, najbolj uveljavljena blagovna znamka pa je kakovostno, »od sonca razvajeno«, vino janževec, ki ga letno pridelajo nekje 2 Mio litrov.

Na Šlebingerjevem bregu številka 14 uspeva ena najdebelejših in najstarejših trt v Sloveniji. Glavno deblo z obsegom 72 cm sestavljajo 4 po cepljenju med seboj združena stebla.

Glej tudiUredi

SkliciUredi

  1. ^ "Prebivalstvo po naseljih, podrobni podatki, Slovenija, 1. januar 2017". Statistični urad Republike Slovenije. 6. junij 2017. Pridobljeno dne 7. junija 2017. 
  2. ^ "Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 6681". Register kulturne dediščine, Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije (Zakon o varstvu kulturne dediščine, Uradni list RS, št. 16/2008). 
  3. ^ Patty, Maja (2010). Znamenja in kapelice v občinah Apače, Gornja Radgona in Sv. Jurij ob Ščavnici. Pedagoška fakulteta, Univerza v Mariboru. str. 50. 

ViriUredi

Zunanje povezaveUredi