Kostanjevica na Krki
Kostanjevica na Krki, tudi Kostanjevica ob Krki, (
izgovorjava (pomoč·info)) je mestece v Sloveniji in središče občine Kostanjevica na Krki. Osrednji del naselja leži na umetnem otoku na reki Krki.
Kostanjevica na Krki | |
|---|---|
 | |
  Kostanjevica na Krki Geografska lega v Sloveniji | |
| Koordinati: 45°50′46.77″N 15°25′29.53″E / 45.8463250°N 15.4248694°EKoordinati: 45°50′46.77″N 15°25′29.53″E / 45.8463250°N 15.4248694°E | |
| Država |  Slovenija |
| Statistična regija | Posavska regija |
| Tradicionalna pokrajina | Dolenjska |
| Občina | Kostanjevica na Krki |
| Površina | |
| • Skupno | 2,4 km2 |
| Nadm. višina | 150,4 m |
| Prebivalstvo (2019)[1] | |
| • Skupno | 729 |
| • Gostota | 300 preb./km2 |
| Časovni pas | UTC+1 (CET) |
| • Poletje (DST) | UTC+2 (CEST) |
| Poštna številka | 8311 Kostanjevica na Krki |
| Zemljevidi | Najdi.si, Geopedia.si |
| Vir: SURS, GURS, popis prebivalstva 2002 (kjer ni drugače navedeno). | |
Ime kraja naj bi izviralo iz besede »Kostel«, utrjene cerkve s taborom.
ZgodovinaUredi
Sodi med pomembna kulturna središča Dolenjske že več stoletij. Takšen razvoj se je pričel z ustanovitvijo Cistercijanskega samostana Fons Beatae Mariae, ki ga je dal leta 1234 ustanoviti koroški vojvoda Bernard Spanheim, nakar se v letu 1252 v pisnih virih prvič omenja kot mesto.
Kostanjevica je najstarejše (od leta 1252) in hkrati tudi najmanjše mesto na Dolenjskem. S starim mestnim jedrom na umetnem otoku na reki Krki, v podnožju Gorjancev, se je razvila blizu gradu Landestrost. Zaradi pogostih poplav se je mesteca oprijelo ime »dolenjske Benetke«. Na Benetke pa asociira tudi vrsta kulturnih spomenikov in umetniških zbirk, ki si jih obiskovalci tukaj lahko ogledajo.
Galerija Božidar JakacUredi
Sredi dvajsetih let minulega stoletja se je v Kostanjevici začel intenziven kulturni utrip. Zasluge za to je imel domačin, akademski kipar, slikar, grafik, pesnik in gledališki igralec Jože Gorjup, ki je ustvarjal v prvi polovici minulega stoletja, do prerane smrti leta 1932. Po II. sv. vojni mu je sledil prizadevni ravnatelj osnovne šole Jožeta Gorjupa Lado Smrekar s svojo pobudo, da v šoli prireja likovne razstave, iz česar je kasneje nastala Gorjupova galerija z mednarodno zbirko 20 stoletja. Realizacija razstav se kmalu preseli na kostanjeviški otok, v Lamutov likovni salon, ki je deloval v okviru Dolenjskega kulturnega festivala, prav tako pod vodstvom Lada Smrekarja. Na teh osnovah je bila v 70 letih ustanovljena krovna ustanova Galerija Božidar Jakac. S prenovo cistercijanskega samostana se je ponudila prilika, da se v ta ambient umesti bogat muzej slovenske likovne umetnosti 20. stoletja. Tukaj so sedaj zbirke pomembnih slovenskih umetnikov, ki so povezani z Dolenjsko: Božidar Jakac, Jože Gorjup, France Kralj, Tone Kralj, France Gorše, Zoran Didek, Janez Boljka in Bogdan Borčić.
Prva Forma viva v SlovenijiUredi
Slovenska kiparja Janez Lenassi in Jakob Savinšek sta bila v letu 1961 pobudnika organizacije prve forme vive (kiparskega simpozija) v Sloveniji, ki je potekal v Kostanjevici na Krki in Seči pri Portorožu. Kasneje se tema dvema destinacijama priključita še Ravne na Koroškem in Maribor. Značilno je bilo, da se je na vseh štirih deloviščih uporabljal avtohton material (v Kostanjevici krakovski hrastov les, v Seči istrski kamen, Na Ravnah železo in v Mariboru beton). Danes s kontinuiteto delujeta le še Formi vivi v Kostanjevici in Seči.
Naravne znamenitosti v bližini mestaUredi
- Kostanjeviška jama imenovana tudi Studena jama
- Naravni spomenik Krakovski gozd
- Reka Krka, ki obkroža celoten kostanjeviški otok
- Najdebelejša vrba v Sloveniji
- Nedaleč stran pa se razprostirajo še Gorjanci z edinstveno hidrološko in geomorfološko podobo
GalerijaUredi
Kostanjevica pozimi
Kostanjevica, most na otok
Sklici in opombeUredi
- ↑ "Prebivalstvo po naseljih, podrobni podatki, Slovenija, 1. januar 2019". Statistični urad Republike Slovenije. 6. junij 2019. Pridobljeno dne 17. junija 2019.
ViriUredi
- Krušič, Marjan (2009). Slovenija: turistični vodnik. Založba Mladinska knjiga. COBISS 244517632. ISBN 978-961-01-0690-6.
Zunanje povezaveUredi
| Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Kostanjevica na Krki |