Sezona Velikih nagrad 1934

Sezona Velikih nagrad 1934
Predhodna: 1933 Naslednja: 1935

Sezona Velikih nagrad 1934, dirke niso bile povezane v prvenstvo.

Poročilo uredi

 
Mercedes-Benz W25
 
Auto Union Typ A
 
Maserati 8CM
 
Alfa Romeo Tipo B oz. P3
 
Bugatti Type 59

Association Internationale des Automobile Clubs Reconnus (AIACR), krovna motošportna organizacija v tridesetih letih, je 12. oktobra 1932 predstavila Grand Prix pravila za sezono 1934. Glavne določbe glede omejitve dirkalnikov so bile: teža dirkalnika z dirkačem, gorivom, oljem, vodo in pnevmatikami ni smela presegati 750 kg, minimalna širina šasije pri dirkačevem sedežu je bila 850 mm, prosta izbira goriva in minimalna dolžina dirki 500 km. Zadnje pravilo je bilo nekajkrat prekršeno, na primer dirka za Veliko nagrado Monaka je bila dolga 318 km.

AIACR je formalno sprejela razred dirkalnikov s kapaciteto motorja pod 1500 cm³, znanimi kot Voiturette, kot dirkalni razred pod najvišjim razredom Grand Prix. Leta 1932 sprejeta pravila so poskušala nekoliko znižati hitrosti dirkalnikov, ki so po mnenju mnogih postali prehitri, obenem pa obdržati zanimivost dirk. Alfa Romeo, Bugatti in Maserati so se brez večjih težav prilagodili novim pravilom, le dvomotorna dirkalnika Alfe Romeo in Maseratija zgrajen v času dirkalnikov brez omejitve, sta bila daleč pretežka. Toda AIACR ni predvidela moderne visoke tehnologije in metalurgije lahkih kovih, ki sta se pojavila s spremembo pravil.

Dve nemški moštvi sta pokazali interes pri izgradnji Grand Prix dirkalnika. Mercedes-Benz se je med Veliko gospodarsko krizo umaknil iz dirkaškega športa, toda v tem času so vseeno načrtovali nove dirkalnike. Pojavilo pa se je še novo tovarniško moštvo Auto Union, ki je nastalo z združitvijo več podjetij (DKW, Audi, Horch in Wanderer) in je želelo večjo prepoznavnost v javnosti. Ferdinand Porsche je izpolnitev tega cilja videl v izgraditvi dirkalnika za najvišji nivo dirkanja. Nemški moštvi sta podporo našli tudi v nacističnem režimu Adolfa Hitlerja, ki je videl dirkanje kot odlično priložnost za propagando. Minister za transkoport Brandenburg je ponudil moštvoma letno nadomestilo za uspešno dirkanje 500.000 RM, ob tem pa še bonus 20.000 RM za zmago, 10.000 RM za drugo mesto in 5.000 RM za tretje mesto. Ker sta obe moštvi pokazali interes, se je subvencija delila na pol, 250.000 RM za vsako moštvo. To je po ocenah pokrilo približno petino njunega celotnega proračuna.

Italijanski moštvi, Alfa Romeo (Scuderia Ferrari) in Maserati, še zdaleč nista imela tako velikih proračunov kot njihova nemška tekmeca. Toda med tem ko Hitler ni kazal večjega interesa za motošport, razen njegovega izkoriščanja za propagandne namene, in se ni nikoli udeležil nobene dirke, pa je bil italijanski diktator Benito Mussolini strasten ljubitelj dirkaškega športa in navijač moštva Alfa Romeo oziroma Scuderie Ferrari, njihovega dirkaškega moštva, in je pokazal velik interes za moštva, rezultate dirk in dirkače. Mussolini je organiziral, da je Alfa Romeo delovala pod državnim Istituto di Ricostruzione Industriale (IRI), tako so lahko dobili državni denar.

Med tem, ko je bil najvišji razred Grand Prix podvržen zgodovinskim spremembam, pa je v razredu Voiturette vladalo zatišje pred viharjem. Ker razred Voiturette ni bil preveč popularen, ni bilo prirejenih veliko dirk zanj. Organizatorji so veliko raje prirejali dirke Grand Prix, nekatere francoske in italijanske dirke Voiturette pa so potekale le za dirkalnike do 1100 cm³. Toda kmalu se je začela prevlada oben nemških moštev, ob tem pa so še močno narasli stroški dirkanja v najvišjem razredu Grand Prix, tako da so se najprej privatniki, nato pa tudi italijanski privatni moštvi, vse bolj usmerjali v razred Voiturette.

Mercedes-Benz

Po troletnem premoru se je Mercedes-Benz vrnil na dirkaško sceno z novim dirkalnikom Mercedes-Benz W25 z neodvisnim vzmetenjem in 3,3 L motorjem. V moštvo so povabili nekdanjega moštvenega dirkača Rudolfa Caracciolo, mladega Manfreda von Brauchitscha in motociklističnega dirkača Ernsta Henneja kot rezervnega dirkača. Toda po skoraj enem letu v postelji zaradi trčenja na dirki za Veliko nagrado Monaka v prejšnji sezoni 1933 in smrtni nesreči žene med smučanjem, je bil Caracciola fizično in psihično vprašljiv. Zato se je športni direktor Alfred Neubauer odločil v moštvo pripeljati še Luigija Fagiolija, da bi prevzel vlogo prvega dirkača, če se bi Caracciola izkazal za preslabo pripravljenega.

Auto Union

Debitantsko moštvo Auto Union je predstavilo svoj revolucionarni dirkalnik Auto Union Typ A, znan tudi kot P-wagen, z 4,3 L motorjem. Nekdanji dirkač Willy Walb je postal športni direktor, Ferdinand Porsche pa tehnični. Kot glavna dirkača je moštvo izbralo uveljavljenega Hansa Stucka in manj znanega Hermanna zu Leiningena, rezervna dirkača pa sta bila August Momberger in Wilhelm Sebastian. Kot Mercedesov dirkalnik, je imel Typ A tudi neodvisno vzmetenje na vseh štirih kolesih. Nastavitev dirkalnika pa je predstavljala veliko težavo, saj so dirkači zelo težko dobili dovolj oprijema.

Alfa Romeo

Alfa Romeo, ki jo je zastopalo dirkaško moštvo Scuderia Ferrari, je izdelala novo močnejšo 2,9 L verzijo dve leti starega dirkalnika Alfa Romeo P3. Ferrari je imel močno dirkaško zasedbo, saj so bili v moštvu veterana Achille Varzi in Louis Chiron, mladi toda presenetljivo dobri Guy Moll, Carlo Felice Trossi in Marcel Lehoux. Oktobra so napovedali, da bodo izdelali petindvajset dirkalnikov P3 za prodajo, naročilo so med drugim oddali Lehoux, Philippe Étancelin, Earl Howe in Tim Rose-Richards. Toda kmalu za tem so se premislili in naročniki so se morali zadovoljiti z dve leti starimi dirkalniki P3 ali šibkejšimi Alfa Romeo Monza.

Maserati

Maserati je še vedno dirkal s svojimi 3,0 L dirkalniki Maserati 8CM, ki so jim le razširili šasijo, da je zadostila pravilom. 8CM je bil tudi najbolj popularen dirkalnik med privatniki, uporabljala so ga privatna moštva Gruppo Genovese San Giorgio, za katero sta dirkala Renato Balestrero in Clemente Biondetti, Scuderia Siena in Whitney Straight Ltd. pa tudi privatniki Tazio Nuvolari, Earl Howe in Philippe Étancelin. Pozno v sezoni se je pojavil nov dirkalnik Maserati 6C-34 s šasijo z dirkalnika 8CM in velikom 6-cilindričnim motorjem. Kot tovarniško moštvo Officine Alfieri Maserati so natopili le na nekaterih dirkah. Dirkalniki Maserati so bili konkurenčni le v prvem delu sezone, ko sta se nemški moštvi otepali težav z novima dirkalnikoma, v drugem delu pa obe italijanski moštvi nista imeli pravih možnosti, zato se je že delno napovedovala prihodnost.

Bugatti

Bugatti je nastopal z lani predstavljenim 3,0 L dirkalnikom Bugatti T59, ki so mu povečali kapaciteto motorja na 3,3 L sredi sezone. Šef moštva je bil nekdanji dirkač Meo Constantini, dirkač pa mladi in divji Jean-Pierre Wimille, ki je že nekaj časa dirkal z Bugattiji kot privatnik, a brez večjih uspehov. Kmalu je moštvo ugotovilo, da je T59 nezanesljiv pa tudi nekonkurenčen proti dirkalnikoma nemških moštvev, zato niso veliko vlagali v razvoj.

Dirkači in moštva uredi

Tovarniška moštva uredi

Moštvo Konstruktor Šasija Motor Dirkači
  Daimler-Benz AG Mercedes-Benz W25 3,3 L Straight-8   Rudolf Caracciola
  Luigi Fagioli
  Manfred von Brauchitsch
  Ernst Henne
  Auto Union AG Auto Union A 4,3 L V16   Hans Stuck
  Hermann zu Leiningen
  August Momberger
  Hanns Geier
  Wilhelm Sebastian
  Scuderia Ferrari Alfa Romeo Tipo B »P3« 2,9 L Straight-8   Achille Varzi
  Louis Chiron
 Guy Moll
  Carlo Felice Trossi
  Marcel Lehoux
  Officine Alfieri Maserati Maserati 4C
8C
6C-34
?
3,0 L Straight-8
3,2 L Straight-6
  Piero Taruffi
  Goffredo Zehender
  Tazio Nuvolari
  Automobiles Ettore Bugatti Bugatti T59 3,0/3,3 L Straight-8   Jean-Pierre Wimille
  René Dreyfus
  Robert Benoist
  Tazio Nuvolari

Neodvisna moštva uredi

Moštvo Konstruktor Šasija Motor Dirkači
  Gruppo san Giorgio Alfa Romeo Monza 2,5 L Straight-8   Renato Balestrero
  Attilio Battilana
  Luigi Soffietti
  Scuderia Siena Alfa Romeo
Maserati
Monza
8CM
2,5 L Straight-8
3,0 L Straight-8
  Eugenio Siena
  Luigi Soffietti
  Giovanni Minozzi
  Ecuire Braillard Maserati 8CM 3,0 L Straight-8   Peter de Paolo
  Robert Brunet
  Benoît Falchetto
  Whitney Straight Ltd. Maserati 8CM 3,0 L Straight-8   Whitney Straight
  Hugh Hamilton
  Marcel Lehoux

Velike nagrade uredi

Grandes Épreuves uredi

Velika nagrada Dirkališče Datum Zmag. dirkač Zmag. moštvo Poročilo
  Velika nagrada Monaka Monaco 2. april  Guy Moll Alfa Romeo Poročilo
  Velika nagrada Francije Montlhéry 1. julij   Louis Chiron Alfa Romeo Poročilo
  Velika nagrada Nemčije Nürburgring 15. julij   Hans Stuck Auto Union Poročilo
  Velika nagrada Belgije Spa-Francorchamps 29. julij   René Dreyfus Bugatti Poročilo
  Velika nagrada Italije Monza 9. september   Rudolf Caracciola Mercedes-Benz Poročilo
  Luigi Fagioli
  Velika nagrada Španije Lasarte 23. september   Luigi Fagioli Mercedes-Benz Poročilo

Ostale Velike nagrade uredi

Velika nagrada Dirkališče Datum Zmag. dirkač Zmag. moštvo Poročilo
  Velika nagrada Alessandrie Pietro Bordino 22. april   Achille Varzi Alfa Romeo Poročilo
  Velika nagrada Tripolija Mellaha 6. maj   Achille Varzi Alfa Romeo Poročilo
  Eläintarhanajot Eläintarharata 13. maj   Eugen Bjørnstad Alfa Romeo Poročilo
  Velika nagrada Casablance Anfa 20. maj   Louis Chiron Alfa Romeo Poročilo
  Targa Florio Madonie 20. maj   Achille Varzi Alfa Romeo Poročilo
  Velika nagrada Frontieresa Chimay 20. maj   Willy Longueville Bugatti Poročilo
  Avusrennen AVUS 27. maj  Guy Moll Alfa Romeo Poročilo
  Velika nagrada Pikardije Péronne 27. maj   Benoit Falchetto Maserati Poročilo
  Mannin Moar Douglas 2. junij   Brian Lewis Alfa Romeo Poročilo
  Eifelrennen Nürburgring 3. junij   Manfred von Brauchitsch Mercedes-Benz Poročilo
  Velika nagrada Montreuxa Montreux 3. junij   Carlo Felice Trossi Alfa Romeo Poročilo
  Velika nagrada Penya Rhina Montjuic Park 17. junij   Achille Varzi Alfa Romeo Poročilo
  Grand Prix de la Marne Reims 8. julij   Louis Chiron Alfa Romeo Poročilo
  Velika nagrada Vichyja Vichy 15. julij   Carlo Felice Trossi Alfa Romeo Poročilo
  Coppa Ciano Montenero 22. julij   Achille Varzi Alfa Romeo Poročilo
  Velika nagrada Albija Albi 22. julij   Rupert Featherstonhaugh Maserati Poročilo
  Velika nagrada Dieppa Dieppe 22. julij   Philippe Étancelin Maserati Poročilo
  Coppa Acerbo Pescara 15. avgust   Luigi Fagioli Mercedes-Benz Poročilo
  Velika nagrada Nice Nice 19. avgust   Achille Varzi Alfa Romeo Poročilo
  Grand Prix du Comminges Saint-Gaudens 26. avgust   Gianfranco Comotti Alfa Romeo Poročilo
  Velika nagrada Švice Bremgarten 26. avgust   Hans Stuck Auto Union Poročilo
  Velika nagrada Bielle Biella 2. september   Carlo Felice Trossi Alfa Romeo Poročilo
  Grand Prix de l´U.M.F. Montlhéry 9. september   Benoit Falchetto Alfa Romeo Poročilo
  Velika nagrada Masaryka Brno 30. september   Hans Stuck Auto Union Poročilo
  Velika nagrada Ria de Janeira Gávea 3. oktober   Irineu Correa Ford Poročilo
  Donington Park Trophy Donington Park 6. oktober   Whitney Straight Maserati Poročilo
  Mountain Championship Brooklands 13. oktober   Whitney Straight Maserati Poročilo
  Velika nagrada Modene Modena 14. oktober   Tazio Nuvolari Maserati Poročilo
  Velika nagrada Neaplja Posillipo 21. oktober   Tazio Nuvolari Maserati Poročilo
  Velika nagrada Alžirije Alžir 28. oktober   Jean-Pierre Wimille Bugatti Poročilo

Statistika uredi

Dirkači uredi

Dirkač Zmage
  Achille Varzi 6
  Louis Chiron 3
  Luigi Fagioli 3
  Hans Stuck 3
  Carlo Felice Trossi 3
  Benoit Falchetto 2
 Guy Moll 2
  Tazio Nuvolari 2
  Whitney Straight 2
  Eugen Björnstad 1
  Rudolf Caracciola 1
  Gianfranco Comotti 1
  René Dreyfus 1
  Philippe Étancelin 1
  Rupert Featherstonhaugh 1
  Brian Lewis 1
  Willy Longueville 1
  Manfred von Brauchitsch 1
  Jean-Pierre Wimille 1

Moštva uredi

Moštvo Zmage
  Alfa Romeo 18
  Maserati 7
  Mercedes-Benz 4
  Auto Union 3
  Bugatti 3

Reference uredi

  • Etzrodt, Hans. »Grand Prix Winners 1895-1949 : Part 3 (1934-1949)«. The Golden Era of Grand Prix Racing (v angleščini). Pridobljeno 5. avgusta 2007.
  • Leif Snellman and Hans Etzrodt. »1934«. The Golden Era of Grand Prix Racing (v angleščini). Pridobljeno 5. avgusta 2007.
  • Galpin, Darren. »Velike nagrade sezone 1934«. The GEL Motorsport Information Page (v angleščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 4. februarja 2012. Pridobljeno 5. avgusta 2007.
  • racing-database.com. »Golden Era Races - 1934«. Racing Database (v angleščini). Pridobljeno 17. januarja 2009.
Sezone Velikih nagrad (Odebeljeno Svetovno konstruktorsko prvenstvo in Evropsko avtomobilistično prvenstvo)
1906  • 1907  • 1908  • 1909  • 1910  • 1911  • 1912  • 1913  • 1914  • 1915  • 1916  • 1919  • 1920  • 1921  • 1922  • 1923  • 1924  • 1925  • 1926
1927
 • 1928  • 1929  • 1930  • 1931  • 1932  • 1933  • 1934  • 1935  • 1936  • 1937  • 1938  • 1939  • 1940-1945  • 1946  • 1947  • 1948  • 1949