Sezona Velikih nagrad 1938

Sezona Velikih nagrad 1938
Predhodna: 1937 Naslednja: 1939

Sezona Velikih nagrad 1938 je bila šesta sezona Evropskega avtomobilističnega prvenstva.

Poročilo

uredi
 
Mercedes-Benz W154
 
Auto Union Typ D
 
Alfa Romeo 308
 
Bugatti T59

Nova pravila

uredi

Oktobra 1936 so bila sprejeta nova pravila, ki naj bi veljala v sezonah 1938, 1939 in 1940. Delovna prostornina je bila omejena med 666 in 3000 cm³ za superkompresorske motorje, za atmosferske pa med 1000 in 4500 cm³. Glede na delovno prostornino motorja je nato določena maksimalna masa dirkalnika, ki je med 450 in 850 kg, brez goriva, olja in hladilne vode. Izbira goriva je bila prosta.

Cilj pravil je bil, da bi imeli vsi dirkalniki enake možnosti za tekmovanje, toda že kmalu se je izkazalo, da so vsi konstruktorji izbrali maksimalno kapaciteto motorjev in težo dirkalnikov. Francoski proizvajalci so izračunali, da bi moralo biti razmerje med kompresijskimi in atmosferskimi motorji 1:1,75 oziroma 2,5 proti 4,5. Konstruktorji so izgubo delovne prostornine motorjev kompenzirali z višjimi obrati in razvojem superkompresorjev. Novi dirkalniki so porabili zelo veliko goriva, zato so kljub večjim rezervoarjem za gorivo potrebovali več postankov v boksih za gorivo.

Prostornina motorja Maksimalna masa
Atmosferski Superkompresorski
666 cm³ - 400,000 kg
700 cm³ - 406,555 kg
800 cm³ - 425,835 kg
900 cm³ - 445,115 kg
1000 cm³ 400,000 kg 464,395 kg
1100 cm³ 412,850 kg 483,675 kg
1200 cm³ 425,700 kg 502,955 kg
1300 cm³ 438,550 kg 522,235 kg
1400 cm³ 451,400 kg 541,515 kg
1500 cm³ 464,250 kg 560,795 kg
1600 cm³ 477,100 kg 580,075 kg
1700 cm³ 489,950 kg 599,355 kg
1800 cm³ 502,800 kg 618,635 kg
1900 cm³ 515,650 kg 637,915 kg
2000 cm³ 528,500 kg 657,195 kg
2100 cm³ 541,350 kg 676,475 kg
2200 cm³ 554,200 kg 695,755 kg
2300 cm³ 567,050 kg 715,035 kg
2400 cm³ 579,900 kg 734,315 kg
2500 cm³ 592,750 kg 753,595 kg
2600 cm³ 605,600 kg 772,875 kg
2700 cm³ 618,450 kg 792,155 kg
2800 cm³ 631,300 kg 811,435 kg
2900 cm³ 644,150 kg 830,715 kg
3000 cm³ 657,000 kg 849,995 kg
3100 cm³ 669,850 kg -
3200 cm³ 682,700 kg -
3300 cm³ 695,550 kg -
3400 cm³ 708,400 kg -
3500 cm³ 721,250 kg -
3600 cm³ 734,100 kg -
3700 cm³ 746,950 kg -
3800 cm³ 759,800 kg -
3900 cm³ 772,650 kg -
4000 cm³ 785,500 kg -
4100 cm³ 798,350 kg -
4200 cm³ 811,200 kg -
4300 cm³ 824,050 kg -
4400 cm³ 836,900 kg -
4500 cm³ 849,750 kg -

Razred Grand Prix

uredi
Mercedes-Benz

Po testiranju obeh možnosti, 4,5 in 3,0 litrskih motorjev, se je Mercedes-Benz odločil za superkompresorski 3,0 litrski V12 motor za nove dirkalnike Mercedes-Benz W154. Kot kompenzacija za manjšo delovno prostornino dirkalnikov, je bilo število prestav povečano na pet. Mercedesovo moštvo je veliko testiralo z različnimi položaji rezervoarja za gorivo, za ta namen so izdelali dve popolnoma različno oblikovani šasiji. Ferdinand Porsche je začel izdelovati 24-cilindrični 4,5 litrski atmosferski motor za primer, če bi se ta izkazal za boljšega. V dirkaški zasedbi so ostali Rudolf Caracciola, Manfred von Brauchitsch in Hermann Lang, Richard Seaman je ostal mladi dirkač, Walter Bäumer pa je bil novi rezervni dirkač.

Auto Union

Pred začetkom sezone je v moštvu vladala zmeda. Hans Stuck je bil odpuščen, glavni dizajner Ferdinand Porsche je zapustil moštvo, glavni zvezdnik moštva Bernd Rosemeyer pa se je smrtno ponesrečil v začetku leta. Robert Eberan von Eberhorst je zasnoval 3,0 litrski V12 superkompresorski dirkalnik Auto Union Typ D za nova pravila. Ob začetku sezone sta bila glavna dirkača Rudolf Hasse in Hermann Paul Müller, Christian Kautz mladi dirkač, Ulrich Bigalke in Eward Kluge pa rezervna dirkača. Kasneje je v moštvo prestopil Tazio Nuvolari, vrnil se je tudi Stuck.

Alfa Romeo

1. januarja 1938 je bil dirkaški oddelek Alfa Romeo, Scuderia Ferrari, razpuščen. Tovarniško moštvo je nastopalo ponovno pod imenom Alfa Corse, Enzo Ferrari je ostal športni direktor, Wilfredo Ricard pa je bil glavni konstruktor. Slednji je izdelal nov dirkalnik po zgledu lanskega Alfa Romeo 12C-37, z boljšim oprijemom s stezo. Izdelali so tudi tri različne 3,0 litrske motorje, straight-8, V12 in V16, zaradi česar so trpeli ostali razvojni programi. Tazio Nuvolari, Alfin glavni dirkač, je zapustil moštvo po prvi dirki, Antonio Brivio se je upokojil, tako da so bili glavni dirkači Giuseppe Farina, Mario Tadini in Carlo Pintacuda, Clemente Biondetti, Eugenio Siena, Emilio Villoresi in Raymond Sommer pa so nastopali občasno. Sredi sezone se je moštvu pridružil tudi Jean-Pierre Wimille.

Maserati

V začetku leta 1938 je tovarno prevzel premožni industrialist Adolfo Orsi in jo premaknil v Modeno. Njegov sin Omer Orsi je postal športni direktor, bratje Maserati pa so ostali v moštvo s pogodbo za deset let. Tovarniško Maseratijevo moštvo se je na dirke vrnilo z novim 3,0 litrskih dirkalnikom Maserati 8CTF, ki se je izkazal za zelo hitrega, saj se je lahko kosal s hitrostjo dirkalnikov obeh nemških moštev, toda bil je zelo krhek. V dirkaški zasedbi so bili Carlo Felice Trossi, Goffredo Zehender, Luigi Villoresi in Achille Varzi.

Delahaye

Moštvo Ecurie Bleue je bilo poltovarniško moštvo za Delahaye, ki je razvil nov 4,5 litrski V12 motor za dirkalnik Delahaye 155. V dirkaški zasedbi sta bila René Dreyfus in Gianfranco Comotti. Moštvo se je med sezono borilo za subvencijo francoskega avtomobilskega združenja. Ker to ni uspelo, so se preselili v Monako in bojkotirali dirko za Veliko nagrado Francije.

Bugatti

Leta 1937 je moštvo prejelo 400.000 frankov subvencije od komiteja Fonds de Course za nadaljnji razvoj. Razvili so nov 3,0 litrski motor, ki je temeljil na motorju dirkalnika 50B. S tem motorjem so opremili dirkalni s šasijo T59, zato se je dirkalnik imenoval T59/50B3. Edini dirkač moštva je bil še vedno Jean-Pierre Wimille.

Talbot

V začetku leta 1938 je Tony Lago napovedal razvoj 3,0 litrskega V16 motorja za dirkanje in takoj prejel subvencijo 600.000 frankov od komiteja Fonds de Course. Takega motorja niso nikoli izdelali, so pa povečali prostornino 4,0 litrskega motorja športnih dirkalnikov na 4,5 litra. Začeli so z razvojem dveh novih modelov dirkalnikov, med tem pa so dirkali s predelano šasijo športnega dirkalnika Talbot T150C.

Razred Voiturette

uredi
Alfa Romeo

7. avgusta 1938 se je Alfa Romeo vrnila na dirke tipa Voiturette z novim 8-cilindričnim dirkalnikom Alfa Romeo 158. Z njimi je nastopalo le tovarniško moštvo Alfa Corse, v dirkaški zasedbi so bili Emilio Villoresi, Clemente Biondetti, Francesco Severi, Raymond Sommer in kot testni dirkač še Attilio Marinoni.

Maserati

Po prevzemu s strani Adolfa Orsija, se je moštvo posvečalo tako razredu Grand Prix, kot tudi Voiturette. Nastopali so z novimi različicami dirkalnikov 4CM in 6CM z novim vzmetenjem in izboljšano šasijo. Za tovarniško moštvo so nastopali Aldo Marazza, Carlo Felice Trossi in Giovanni Rocco. Luigi Villoresi je sezono začel v moštvu Scuderia Ambrosiana, kasneje pa je tudi on prestopil v tovarniško moštvo. Z Maseratiji je dirkalo tudi več dirkačev privatnikov, tudi Paul Pietsch in Armand Hug, ki je dosegel dve zmagi.

ERA

ERA je porabila večino sredstev za dirkalnik razreda Grand Prix. Ker se je izkazalo, da dirkalnik ne bi bil konkurenčen, so se jeseni 1938 odločili, da dirkalnik ERA E dokončajo za razred Voiturette. V moštvu je bilo dovolj denarja le za nadgradnjo enega dirkalnika ERA C, ki je bil poimenovan ERA D. Moštvo White Mouse Stable je kupilo dirkalnik ERA C za Princa Biro, z dirkalniki je dirkalo še več privatnikov, tudi Arthur Dobson, Reggie Tongue in od sredine sezone še Johnnie Wakefield.

Dirkači in moštva

uredi
Konstruktor Moštvo Šasija Motor Glavni dirkači Mladi dirkači Nadomestni dirkači
Mercedes-Benz Daimler-Benz AG W154 3000 cm³ V12
superkompresorski
  Rudolf Caracciola   Richard Seaman   Walter Bäumer
  Manfred von Brauchitsch
  Hermann Lang
Auto Union Auto Union AG Typ D 3000 cm³ V12
superkompresorski
  Hermann Paul Müller   Christian Kautz   Ulrich Bigalke
  Eward Kluge
  Rudolf Hasse
  Tazio Nuvolari
  Hans Stuck
Alfa Romeo Alfa Corse Tipo 308
Tipo 312
Tipo 316
3000 cm³ straight-8/V12/V16
superkompresorski
  Giuseppe Farina   Clemente Biondetti
  Eugenio Siena
  Emilio Villoresi
  Raymond Sommer
  Mario Tadini
  Carlo Maria Pintacuda
  Jean-Pierre Wimille
Maserati Officine A. Maserati 8CTF 3000 cm³ Straight-8
superkompresorski
  Carlo Felice Trossi
  Goffredo Zehender
  Luigi Villoresi
  Achille Varzi
Delahaye Ecurie Bleue 155 4500 cm³ V12
atmosferski
  René Dreyfus
  Gianfranco Comotti
Bugatti Automobiles E. Bugatti T59/50B3 4500 cm³ V12
atmosferski
  Jean-Pierre Wimille
Talbot Talbot Darracq T150C 4500 cm³ V12
atmosferski
  Philippe Étancelin
  René Carrière

Velike nagrade

uredi

Prvenstvene dirke

uredi
Št Velika nagrada Dirkališče Datum Zmag. dirkač Zmag. moštvo Poročilo
1   Velika nagrada Francije Reims-Gueux 3. julij   Manfred von Brauchitsch Mercedes-Benz Poročilo
2   Velika nagrada Nemčije Nürburgring 24. julij   Richard Seaman Mercedes-Benz Poročilo
3   Velika nagrada Švice Bremgarten 21. avgust   Rudolf Caracciola Mercedes-Benz Poročilo
4   Velika nagrada Italije Monza 11. september   Tazio Nuvolari Auto Union Poročilo

Pomembnejše neprvenstvene dirke

uredi
Velika nagrada Dirkališče Datum Zmag. dirkač Zmag. moštvo Poročilo
  Grand Prix de Pau Pau 10. april   René Dreyfus Delahaye Poročilo
  Campbell Trophy Brooklands 18. april   Princ Bira ERA Poročilo
  Velika nagrada Corka Carrigrohane 23. april   René Dreyfus Delahaye Poročilo
  Velika nagrada Tripolija Mellaha 15. maj   Hermann Lang Mercedes-Benz Poročilo
  Velika nagrada Gávee Gávea 29. maj   Arthur Nascimento Alfa Romeo Poročilo
  Velika nagrada Frontieresa Chimay 5. junij   Maurice Trintignant Bugatti Poročilo
  Velika nagrada Ria de Janeira Gávea 12. junij   Carlo Maria Pintacuda Alfa Romeo Poročilo
  Coppa Ciano Montenero 7. avgust   Hermann Lang Mercedes-Benz Poročilo
  Coppa Acerbo Pescara 15. avgust   Rudolf Caracciola Mercedes-Benz Poročilo
  Junior Car Club 200 mile race Brooklands 27. avgust   Johnny Wakefield ERA Poročilo
  Mountain Championship Brooklands 15. oktober   Raymond Mays ERA Poročilo
  Velika nagrada Doningtona Donington Park 22. oktober   Tazio Nuvolari Auto Union Poročilo

Dirkaško prvenstvo

uredi
Poz Dirkač FRA   NEM   ŠVI   ITA   Toč
1   Rudolf Caracciola 2 2 1 3 8
2   Manfred von Brauchitsch 1 Ret 3 Ret 15
3   Hermann Lang 3 Ret 10 Ret 17
4   Richard Seaman 1 2 Ret 18
5   Tazio Nuvolari Ret 9 1 20
=   Hans Stuck 3 4 Ret 20
=   Hermann Paul Müller 4 Ret Ret 20
8   Giuseppe Farina Ret 5 2 21
9   René Dreyfus 5 8 24
=   Pietro Ghersi 8 5 24
11   Jean-Pierre Wimille Ret 7 Ret 25
12   Piero Taruffi Ret 6 Ret 26
13   Clemente Biondetti Ret 4 27
14   René Carrière 4 28
=   Christian Kautz Ret Ret Ret 28
=   Rudolf Hasse Ret Ret 28
=   Paul Pietsch 6 28
=   Renato Balestrero 7 28
=   Franco Cortese 9 28
=   Raph 11 28
=   Emilio Romano 12 28
=   Max Christen 13 28
=   Edoardo Teagno 14 28
24   Philippe Étancelin Ret 29
=   Arthur Hyde Ret 29
26   Adolfo Mandirola Ret 30
=   Giovanni Minozzi Ret 30
=   Luigi Villoresi Ret 30
=   Goffredo Zehender Ret 30
=   Vittorio Belmondo Ret 30
31   Eugène Chaboud Ret 31
=   Toulo de Graffenried Ret 31
=   Franco Comotti Ret 31
=   Herbert Berg Ret 31
=   Jstván de Sztriha Ret 31
36   Carlo Felice Trossi DSQ 32
Poz Dirkač FRA   NEM   ŠVI   ITA   Toč
Barva Rezultat Točke
Zlata Zmagovalec 1
Srebrna Drugi 2
Bronasta Tretji 3
Zelena Prevozil več kot 75% dirke 4
Modra Prevozil med 50% in 75% 5
Vijolična Prevozil med 25% in 50% 6
Rdeča Prevozil manj kot 25% dirke 7
Črna Diskvalificiran 8
Prazna Ni dirkal (DNP) 8

Reference

uredi
  • Etzrodt, Hans. »Grand Prix Winners 1895-1949 : Part 3 (1934-1949)«. The Golden Era of Grand Prix Racing (v angleščini). Pridobljeno 5. avgusta 2007.
  • Leif Snellman and Hans Etzrodt. »1938«. The Golden Era of Grand Prix Racing (v angleščini). Pridobljeno 5. avgusta 2007.
  • Galpin, Darren. »1938 Grands Prix«. The GEL Motorsport Information Page (v angleščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 29. septembra 2007. Pridobljeno 5. avgusta 2007.
Sezone Velikih nagrad (Odebeljeno Svetovno konstruktorsko prvenstvo in Evropsko avtomobilistično prvenstvo)
1906  • 1907  • 1908  • 1909  • 1910  • 1911  • 1912  • 1913  • 1914  • 1915  • 1916  • 1919  • 1920  • 1921  • 1922  • 1923  • 1924  • 1925  • 1926
1927
 • 1928  • 1929  • 1930  • 1931  • 1932  • 1933  • 1934  • 1935  • 1936  • 1937  • 1938  • 1939  • 1940-1945  • 1946  • 1947  • 1948  • 1949