Sezona Velikih nagrad 1932
| Sezona Velikih nagrad 1932 | |
| Predhodna: 1931 | Naslednja: 1933 |
Sezona Velikih nagrad 1932 je bila druga sezona Evropskega avtomobilističnega prvenstva.
Poročilo
urediV sezoni je bilo dominantno moštvo Alfa Romeo, ki je osvojilo konstruktorski naslov prvaka, med dirkači pa je izstopal Tazio Nuvolari, ki je zmagal na šestih dirkah, od tega na dveh od treh dirk evropskega prvenstva, in postal evropski prvak. Pravila so ostala enaka kot v predhodni sezoni, le da je bila minimalna dolžina dirk najvišjega tipa Grandes Épreuves znižana pa pet ur, maksimalna dolžina je bila deset ur. Prvenstvene dirke so potekale pod pravili Formula libre, kar pomeni neomejena delovna prostornina motorjev, teža dirkalnika, porab goriva in oblika šasij. Edina omejitev pri šasijah je bila maksimalna širina dirkalnika, ki je bila pri dvosedežnikih 1000 mm, pri enosedežnikih pa 800 mm. V dirkalniku je bil lahko naenkrat le en dirkač, menjave so bile dovoljene le v boksih. Pri postankih v boksih sta poleg dirkačev lahko sodelovala dva mehanika na dirkalnik. Po teh pravilih sta potekali le prvenstveni dirki za Veliko nagrado Italije in Veliko nagrado Francije, saj je bila dirka za Veliko nagrado Nemčije dolga le štiri ure, sedeminštirideset minut in dvaindvajset sekund, prvotno predvidena dirka za Velika nagrada Belgije pa je potekala pod pravili športnih dirkalnikov in ni štela za prvenstvo.
Tako so v sezoni potekale tri dirke najvišjega tipa Grandes Épreuves, ki so štele za konstruktorsko in dirkaško prvenstvo, ob teh je potekalo še enajst pomembnejših mednarodnih Grand Prix dirk, ki so bile deležne velike pozornosti medijev in gledalcev, ter na katerih so nastopali najboljši dirkači. Ob njih je potekalo še osemnajst regionalnih dirk, nekatere so imele tudi mednarodno udeležbo, toda teh dirk so se udeleževali večinoma lokalni in neuveljavljeni dirkači, organizirali so jih avtomobilistični klubi, na dirkah pa so sodelovali običajno tudi dirkalniki nižjih dirkaških razredov.
Velika nagrada Alessandrie, ki bi morala potekati 27. marca je bila odpovedana zaradi finančnih težav. Velika nagrada Belgije, ki je bila načrtovana za 10. julijja je bila odpovedana aprila. Belgijski avtomobilistični klub je kot razloge navedel neizpolnjena pričakovanja glede lanske dirke ter veliko tveganje izpeljave dirke v gospodarski krizi v istem mesecu, kot so potekale že dirke za Veliko nagrado Nemčije, Veliko nagrado Francije in 24 ur Spaja. Velika nagrada Madžarske, ki bi morala potekati 1. maja, je bila v zadnjem trenutku, konec aprila, odpovedana zaradi nepredvidenih težav pri organizaciji dirke. Velika nagrada Španije, ki bi morala potekati 25. septembra je bila odpovedana brez znanega razloga. Ker bi morala biti to četrta prvenstvena dirka, so potekali pogovori, da bi ena od drugih dirk štela za prvenstvo, toda to se ni uresničilo. Velika nagrada Mugella je bila načrtovana za 29. maja, toda zaradi neznanega razloga je bila najprej prestavljena, nato pa odpovedana.
Razred Grand Prix
urediTovarniško moštvo Societá Anonima Alfa Romeo je sezono začelo z dirkalniki Alfa Romeo Monza, na dirki za Veliko nagrado Italije pa so predstavili nove dirkalnike Alfa Romeo P3, ki so že na svoji prvi dirki moštvu prinesli zmago in se izkazali za najboljše dirkalnike sezone. Športni direktor moštva je bil Aldo Giovannini, v dirkaški zasedbi pa so bili Tazio Nuvolari, Baconin Borzacchini, Giuseppe Campari in Rudolf Caracciola, ki je uradno postal član moštva po dirki za Veliko nagrado Monaka.
Z dirkalniki Alfe Romeo je dirkalo tudi moštvo Scuderia Ferrari, toda le s starejšimi dirkalniki Alfa Romeo Monza. Za Ferrari so v sezoni dirkali Antonio Brivio, Piero Taruffi, Pietro Ghersi, Eugenio Siena in Gianfranco Comotti. Na eni oziroma dveh dirkah sta za Ferrari nastopila tudi Alfina dirkača Borzacchini in Nuvolari.
Tovarniško moštvo je nastopalo z dirkalniki Maserati M26, Maserati 8C-2500 in Maserati V5. V dirkaški zasedbi so bili Luigi Fagioli, Amedeo Ruggeri in René Dreyfus, od februarja tudi švicarski dirkač Carlo Pedrazzini. Po dirki Avusrennen je Dreyfus zapustil moštvo, nadomestila sta ga Ernesto Maserati in Giovanni Minozzi. Po smrti Alfierija Maseratija v začetku marca je vodenje tovarne in moštva prevzel Ernesto Maserati.
Tovarniško moštvo je še vedno nastopalo z dirkalnikoma Bugatti T51 in Bugatti T54. Prvi zaradi pomanjkanja moči motorja ni bil konkurenčen za najvišja mesta, drugi pa je bil opremljen z močnim 5,0 litrskim motorjem, toda še vedno je bil slabo vodljiv. Glavna dirkača moštva sta bila Louis Chiron in Achille Varzi, rezervna dirkača pa Albert Divo in Guy Bouriat.
Dirkači in moštva
urediTovarniška moštva
uredi
Neodvisna moštva
uredi| Moštvo | Konstruktor | Šasija | Motor | Dirkači |
|---|---|---|---|---|
 Scuderia Ferrari
|
Alfa Romeo | Monza P3 |
2,6 L vrstni-8 2,9 L vrstni-8 |
Antonio Brivio
|
| Piero Taruffi
| ||||
| Pietro Ghersi
| ||||
| Eugenio Siena
| ||||
| Gianfranco Comotti
| ||||
| Tazio Nuvolari
| ||||
| Baconin Borzacchini
| ||||
 Scuderia Villars-Waldthausen
|
Alfa Romeo | Monza | 2,3 L vrstni-8 | Julio Villars
|
| Karl Waldthausen
| ||||
| Premoli Bugatti Maserati
|
Bugatti | T51 | 3,0 L vrstni-8 Maserati | Luigi Premoli
|
| Biondetti Speciale
|
Bugatti | T51 | 2,5 L vrstni-8 Maserati | Clemente Biondetti
|
Dirkači privatniki
uredi| Moštvo | Konstruktor | Šasija | Motor |
|---|---|---|---|
 Heinrich-Joachim von Morgen
|
Mercedes | SSKL | 7,0 L vrstni-6 |
| Hans Stuck
|
Bugatti | T35B, T51, T54 | 2,3 L vrstni-8 |
 René Dreyfus
|
Bugatti | T51 | 2,3 L vrstni-8 |
Velike nagrade
urediPrvenstvene dirke
uredi| Št | Velika nagrada | Dirkališče | Datum | Zmag. dirkač | Zmag. moštvo | Poročilo |
|---|---|---|---|---|---|---|
| 1 | Velika nagrada Italije
|
Monza | 5. junij | Tazio Nuvolari
|
Alfa Romeo | Poročilo |
| 2 | Velika nagrada Francije
|
Reims-Gueux | 3. julij | Tazio Nuvolari
|
Alfa Romeo | Poročilo |
| 3 | Velika nagrada Nemčije
|
Nürburgring | 17. julij | Rudolf Caracciola
|
Alfa Romeo | Poročilo |
Pomembnejše neprvenstvene dirke
uredi
Dirkaško prvenstvo
uredi
|
|
Reference
uredi- Etzrodt, Hans. »Grand Prix Winners 1895-1949 : Part 2 (1919-1933)«. The Golden Era of Grand Prix Racing. Pridobljeno 4. avgusta 2007.
- Leif Snellman in Hans Etzrodt. »1932«. The Golden Era of Grand Prix Racing. Pridobljeno 5. avgusta 2007.
- Galpin, Darren. »Velike nagrade sezone 1932«. The GEL Motorsport Information Page. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 7. oktobra 2018. Pridobljeno 4. avgusta 2007.
- racing-database.com. »Golden Era Races - 1932«. Racing Database (v angleščini). Pridobljeno 3. februarja 2009.
| Sezone Velikih nagrad (Odebeljeno Svetovno konstruktorsko prvenstvo in Evropsko avtomobilistično prvenstvo) |
|---|
| 1906 • 1907 • 1908 • 1909 • 1910 • 1911 • 1912 • 1913 • 1914 • 1915 • 1916 • 1919 • 1920 • 1921 • 1922 • 1923 • 1924 • 1925 • 1926 1927 • 1928 • 1929 • 1930 • 1931 • 1932 • 1933 • 1934 • 1935 • 1936 • 1937 • 1938 • 1939 • 1940-1945 • 1946 • 1947 • 1948 • 1949 |