Sezona Velikih nagrad 1936

Sezona Velikih nagrad 1936
Predhodna: 1935 Naslednja: 1937

Sezona Velikih nagrad 1936 je bila četrta sezona Evropskega avtomobilističnega prvenstva.

Poročilo uredi

 
Mercedes-Benz W25
 
Auto Union Typ C
 
Alfa Romeo 8C-35
 
Alfa Romeo 12C/36
 
Bugatti T59

V sezoni 1936 je na koledar dirk prvič v večji meri vplivala tudi svetovna politika. 3. oktobra 1935 so italijasnke čete vkorakale v Etiopijo, zato so 18. novembra Združeni narodi proti Italiji uvedli gospodarske sankcije. Benito Mussolini je med drugim odgovoril z bojkotom francoskih in britanskih dirk. 7. marca 1936 je Adolf Hitler vkorakal v demilitarizirano območje Porenja, 18. julija pa je izbruhnila Španska državljanska vojna. V zahodni Evropi je bila dirkaška sezona prekinjena zaradi stavk in nemirov, Velika nagrada Belgije in dirka za 24 ur Le Mansa sta bili zaradi tega odpovedani.

Sezona 1936 je bila sezona Auto Uniona in Bernda Rosemeyerja. Sedemindvajsetletni nemški dirkač je prevladoval na prvenstvenih dirkah in osvojil naslov evropskega prvaka. Sredi sezone se je poražen Mercedes-Benz umaknil iz dirk. V razredu Voiturette je prevladoval Richard Seaman v deset let starem dirkalniku Delage.

7. decembra 1935 je bilo v Zürichu zasedanje o predlogih za nova dirkaška pravila. Pogovori so šli predvsem v smer omejitve delovne prostornine motorjev na 1500 cm³, toda nobena rešitev ni bila potrjena. Drugo zasedanje je potekalo februarja 1936, ko je bil v ospredju predlog o omejitvi delovne prostornine motorjev na 4000 oziroma 2700 cm³. Odločitev je bila sprejeta šele oktobra 1936 o omejitvi delovne prostornine motorjev na 4500 oziroma 3000 cm³, toda šele za sezono 1938.

Razred Grand Prix uredi

Mercedes-Benz

Po dveh letih konfliktov si je Alfred Neubauer želel odpustiti Luigija Fagiolija, toda moštvo si ni moglo privoščiti izgube dirkača njegovih kvalitet. Dirkaška zasedba je tako ostala nespremenjena, ob Fagioliju sta jo sestavljala še Rudolf Caracciola in Manfred von Brauchitsch ter Hermann Lang kot mladi dirkač. Caracciola je Neubauerja pozval naj v moštvo pripelje tudi svojega prijatelja Louisa Chirona namesto poškodovanega Hansa Geierja.

Kot odgovor na grožnjo s strani Auto Uniona in Alfe Romeo, je Mercedes-Benz predstavil nov 5,6 litrski V12 motor z 600 KM z imenom DAB. Šasijo je bilo potrebno predelati, da je dirkalnik z novim težjim motorjem zadostil pravilu o maksimalni masi dirkalnika 750 kg. Nov dirkalnik je imel kar 25 cm krajšo medosno razdaljo od lanskega, vseboval je tudi vzdolžni menjalnik in zadnje vzdetenje de Dion. Novi dirkalnik je bil tako majhen, da visoki von Brauchitsch v njem ni mogel normalno sedeti, zato je imel porazno sezono. Novi motor DAB se je izkazal za preveč težkega. Ko so inženirji le uspeli maso dirkalnika z vgrajenim motorjem spraviti pod dovoljeno mejo, se je dirkalnik izkazal za nevoznega zaradi neugodne porazdelitve teže. Zato so bili prisiljeni v naglici izdelati 4,7 litrsko različico lanskega motorja ME25 z 450 KM. Sezona 1936 se je izkazala za najslabšo sezono v zgodovini Mercedes-Benza. Kot odgovor na neuspeh je bil ustanovljen novi dirkaški oddelek (nemško Rennabteilung) s šefom Rudolfom Uhlenhautom, ki je prevzel dirkaško moštvo od eksperimentalnega oddelka.

Auto Union

Auto Union je sezono 1936 začel s svojim novim dirkalnikom Auto Union Typ C z izboljšanim V16 motorjem z delovno prostornino 6000 cm³, ki je lahko proizvajal 520 KM. V več pogledih je bila izboljšana tudi vodljivost dirkalnika, tudi z uporabo limited slip diferenciala ZF. Karl Feuereissen je prevzel mesto športnega direktorja od Willyja Walba. Dirkaško zasedbo so sestavljali Hans Stuck, Achille Varzi in Bernd Rosemeyer ter Rudolf Heydel, Ernst von Delius in Rudolf Hasse kot mladi dirkači. Moštvo pa sta zapustila Paul Pietsch in Hermann zu Leiningen.

Alfa Romeo

Alfa Romeo je še vedno izdelovala dirkalnike 8C-35 z novimi V12 motorji z delovno prostornino 4100 cm³, ki ga je poimenovala 12C/36. V Scuderii Ferrari je kot prvi dirkač ostal Tazio Nuvolari, kot tudi Antonio Brivio, Carlo Pintacuda in Mario Tadini. René Dreyfus je razvijal talbotove športne dirkalnike, toda se je vrnil v moštvo pred dirko za Veliko nagrado Deauvilla okoli polovice sezone. Carlo Felice Trossi, ki je bil športni direktor Scuderie od leta 1932 je dal odpoved in prestopil v Maserati. Novi moštveni dirkač je postal Giuseppe Farina, ki je zapustil privatno moštvo Gina Rovera.

Maserati

Gino Rovere je leta 1936 postal direktor Maseratija. Scuderia Subalpina se je preimenovala v Scuderio Torino, ki je za Trossija pripravila nov dirkalnik V8RI. Športni direktor moštva je bil Giorgio Ambrosini. Med sezono niso veliko delali na razvoju dirkalnika V8RI, le delovno prostornino motorja so dvignili na 4700 cm³. Starejši dirkalniki Maserati 8CM niso bili več konkurenčni za najvišja mesta, konec sezone je Maserati popolnoma ustavil ves razvoj dirkalnikov do uveljavitve novih pravil za sezono 1938.

Bugatti

Bugatti je razvijal lažjo različico svojega dirkalnika Bugatti T59/T50 z motorjem z delovno prostornino 4700 cm³, toda že zastarelo šasijo in vzmetenjem. Jean-Pierre Wimille je ostal edini redni dirkač moštva.

Razred Voiturette uredi

Maserati

Scuderia Torino je še vedno nastopala z dirkalniki 4C-1500 do dirke Eifelrennen, ko so bili pripravljeni novi dirkalniki Maserati 6CM. Dirkalnik je spominjal na miniaturno verzijo dirkalnika V8RI z neodvisnim vzmetenjem in aerodinamično šasijo. Dirkalnik po moči ni bil konkurenčen dirkalniku ERA B, toda z dirkači, kot sta bila Trossi in Omobono Tenni, je moštvo doseglo nekaj zmag na domačih dirkah.

ERA

Dirkaško zasedbo tovarniškega moštva so sestavljali Raymond Mays, Marcel Lehoux, Earl Howe in Pat Fairfield, sedem dirkalnikom ERA B pa je bilo prodano privatnikom. Z njimi so dirkali tudi Princ Bira, Reggie Tongue in Nicholas Embiricos. Po uspešni predhodni sezoni, je bila sezona 1936 za moštvo ERA slabše. Dirkalniki so se izkazali za nezanesljive, tudi zaradi slabe priprave dirkalnikov s strani same tovarne.

Richard Seaman

Giulio Ramponi, ki je pripravljal dirkalnik za Richarda Seamana, je prepričal slednjega, da naj namesto z dirkalnikom ERA nastopa raje s starejšim dirkalnikom Delage 155B, s katerim je nekoč dirkal tudi Earl Howe, še prej v sezoni 1927 pa je tovarniškemu moštvu prinesel naslov Svetovnega konstruktorskega prvenstva. Ta poteza je bila za mnoge poznavalce presenečenje, toda izkušeni Ramponi je napravil dobro potezo, kajti dirkalnik Delage, ki so mu znižali maso za 120 km in mu namestili nov kompresorski motor, se je izkazal za dominantni dirkalnik sezone.

Dirkači in moštva uredi

Konstruktor Moštvo Šasija Motor Glavni dirkači Mladi dirkači
Mercedes-Benz Mercedes-Benz W25 (36) 4730 cm³/5577 cm³ V8/V12
superkompresorski
  Rudolf Caracciola   Hermann Lang
  Louis Chiron
  Manfred von Brauchitsch
  Luigi Fagioli
Auto Union Auto Union Typ C 6006 cm³ V16
superkompresorski
  Bernd Rosemeyer   Ernst von Delius
  Hans Stuck   Rudolf Hasse
  Achille Varzi   Rudolf Heydel
Alfa Romeo Scuderia Ferrari 8C-35
12C/37
3822 cm³/4064 cm³ V8/V12
superkompresorski
  Tazio Nuvolari   Carlo Maria Pintacuda
  Carlo Maria Pintacuda   Giuseppe Farina
  Antonio Brivio   Mario Tadini
Maserati Scuderia Torino V8RI 4200 cm³ Straight-8
superkompresorski
  Carlo Felice Trossi
Bugatti Bugatti 59/50 4972 cm³ Straight-8
superkompresorski
  Jean-Pierre Wimille

Koledar dirk uredi

Prvenstvene dirke uredi

Št Velika nagrada Dirkališče Datum Zmag. dirkač Zmag. moštvo Poročilo
1   Velika nagrada Monaka Monaco 13. april   Rudolf Caracciola Mercedes-Benz Poročilo
2   Velika nagrada Nemčije Nürburgring 26. julij   Bernd Rosemeyer Auto Union Poročilo
3   Velika nagrada Švice Bremgarten 23. avgust   Bernd Rosemeyer Auto Union Poročilo
4   Velika nagrada Italije Monza 13. september   Bernd Rosemeyer Auto Union Poročilo

Pomembnejše neprvenstvene dirke uredi

Dirka Dirkališče Datum Zmag. dirkač Zmag. moštvo Poročilo
  Grand Prix de Pau Pau 1. marec   Philippe Étancelin Maserati Poročilo
  Velika nagrada Tripolija Mellaha 10. maj   Achille Varzi Auto Union Poročilo
  Eläintarhanajot Eläintarharata 10. maj   Eugen Bjørnstad Alfa Romeo Poročilo
  Velika nagrada Tunisa Kartagina 17. maj   Rudolf Caracciola Mercedes-Benz Poročilo
  Velika nagrada Frontieresa Chimay 31. maj   Eddie Hertzberger MG Poročilo
  Velika nagrada Penya Rhina Montjuic Park 7. junij   Tazio Nuvolari Alfa Romeo Poročilo
  Velika nagrada Ria de Janeira Gávea 7. junij   Vittorio Coppoli Bugatti Poročilo
  Eifelrennen Nürburgring 14. junij   Bernd Rosemeyer Auto Union Poročilo
  Velika nagrada Madžarske Budimpešta 21. junij   Tazio Nuvolari Alfa Romeo Poročilo
  Velika nagrada Milana Milano 28. junij   Tazio Nuvolari Alfa Romeo Poročilo
  Velika nagrada Sao Paula Sao Paulo 12. julij   Carlo Maria Pintacuda Alfa Romeo Poročilo
  Velika nagrada Deauvilla Deauville 19. julij   Jean-Pierre Wimille Bugatti Poročilo
  Velika nagrada Vila Reala Vila Real 26. julij   Vasco do Sameiro Alfa Romeo Poročilo
  Coppa Ciano Livorno 2. avgust   Carlo Maria Pintacuda
  Tazio Nuvolari
Alfa Romeo Poročilo
  Coppa Acerbo Pescara 15. avgust   Bernd Rosemeyer Auto Union Poročilo
  Junior Car Club 200 mile race Donington Park 29. avgust   Richard Seaman Delage Poročilo
  Coppa Edda Ciano Lucca 6. september   Mario Tadini Alfa Romeo Poročilo
  Velika nagrada Modene Modena 21. september   Tazio Nuvolari Alfa Romeo Poročilo
  Velika nagrada Doningtona Donington Park 3. oktober   Hans Rüesch
  Richard Seaman
Alfa Romeo Poročilo
  Vanderbilt Cup Roosevelt Field 12. oktober   Tazio Nuvolari Alfa Romeo Poročilo
  Mountain Championship Brooklands 17. oktober   Raymond Mays ERA Poročilo
  Velika nagrada Buenos Airesa Costanera 18. oktober   Carlos Arzani Alfa Romeo Poročilo

Dirkaško prvenstvo uredi

Poz Dirkač MON   NEM   ŠVI   ITA   Toč
1   Bernd Rosemeyer Ret 1 1 1 10
2   Hans Stuck 3 2 3 Ret 15
3   Tazio Nuvolari 4 Ret Ret 2 17
4   Achille Varzi 2 2 Ret 19
5   Raymond Sommer 7 9 Ret 21
6   Rudolf Caracciola 1 Ret Ret 22
7   Antonio Brivio 5 3 23
=   Carlo Felice Trossi Ret 8 7 23
=   Ernst von Delius 6 3 23
10   Manfred von Brauchitsch Ret 7 Ret 24
=   Rudolf Hasse 4 5 24
=   Hermann Lang Ret 4 24
=   René Dreyfus Ret Ret 4 24
14   Jean-Pierre Wimille 6 Ret Ret 26
=   Luigi Fagioli Ret 5 Ret 26
=   Giuseppe Farina Ret Ret Ret 26
17   Pietro Ghersi 8 Ret 27
18   William Grover-Williams 9 28
=   Philippe Étancelin Ret Ret 28
=   Louis Chiron Ret Ret 28
=   Thomas Cholmondeley-Tapper 10 28
=   Francesco Severi Ret 28
=   Carlo Maria Pintacuda 5 28
=   Piero Dusio 6 28
25   Clemente Biondetti Ret Ret 29
26   J. Walter Rens Ret 30
=   Earl Howe Ret 30
28   Eugenio Siena Ret 31
=   Mario Tadini Ret 31
=   Richard Seaman Ret 31
=   Juan Zanelli Ret 31
=   Jacques de Rham Ret 31
Poz Dirkač MON   NEM   ŠVI   ITA   Toč
Barva Rezultat Točke
Zlata Zmagovalec 1
Srebrna Drugi 2
Bronasta Tretji 3
Zelena Prevozil več kot 75% dirke 4
Modra Prevozil med 50% in 75% 5
Vijolična Prevozil med 25% in 50% 6
Rdeča Prevozil manj kot 25% dirke 7
Črna Diskvalificiran 8
Prazna Ni dirkal (DNP) 8

Reference uredi

  • Etzrodt, Hans. »Grand Prix Winners 1895-1949 : Part 3 (1934-1949)«. The Golden Era of Grand Prix Racing. Pridobljeno 5. avgusta 2007.
  • Leif Snellman and Hans Etzrodt. »1936«. The Golden Era of Grand Prix Racing. Pridobljeno 5. avgusta 2007.
  • Galpin, Darren. »Velike nagrade sezone 1936«. The GEL Motorsport Information Page. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 29. septembra 2007. Pridobljeno 5. avgusta 2007.
Sezone Velikih nagrad (Odebeljeno Svetovno konstruktorsko prvenstvo in Evropsko avtomobilistično prvenstvo)
1906  • 1907  • 1908  • 1909  • 1910  • 1911  • 1912  • 1913  • 1914  • 1915  • 1916  • 1919  • 1920  • 1921  • 1922  • 1923  • 1924  • 1925  • 1926
1927
 • 1928  • 1929  • 1930  • 1931  • 1932  • 1933  • 1934  • 1935  • 1936  • 1937  • 1938  • 1939  • 1940-1945  • 1946  • 1947  • 1948  • 1949