Portal:Literatura

Evald Flisar
Evald Flisar
Rojstvo	13. februar 1945; Gerlinci
Poklic	pisatelj, pesnik, prevajalec, dramatik in urednik
Obdobje	1965 - do danes
Žanr	pesništvo, potopisi, romani, drame, eseji

Velika žival samote
Avtor	Evald Flisar
Država	Slovenija
Jezik	slovenščina
Žanr	roman
Založnik	Vodnikova založba
Datum izida	2001
Št. strani	207
ISBN	961-6067-24-9

uredi

Literarni portal

Knjižévnost ali literatúra, slóvstvo označuje poseben način komunikacije, ki ga prepoznavamo po oznakah njegovih specifičnih oblik, npr. roman, sonet, tragedija, idilična povest. V ožjem pomenu obsega samo dela besedne umetnosti (leposlovje, beletristika), tj. besedil v umetnostnem jeziku, v širšem pa tudi žanre drugačnega značaja: dnevnike, pisma, spomine, pridige, molitve itd.

uredi

Izbrano delo

Velika žival samote (COBISS) je roman Evalda Flisarja; izšel je leta 2001 pri Vodnikovi založbi.

Roman prikazuje življenje v na videz normalni družini, ki jo sestavljajo oče Rudolf, mati Marija in štirinajstletni Adam. Adam je najstnik, ki živi v svojem svetu, v katerega nima vstop nihče drug, ki veliko bere, pogosto ne loči med stvarnostjo in sanjami, ki ga vedno bolj zapirajo v svet samote. Adam doživi svojo prvo spolno izkušnjo z deklico Evo, za katero se kasneje izkaže, da jo je spolno zlorabljal njegov oče, zdravnik splošne prakse, v zameno za drogo. Ob tem spoznanju se Adam vse pogosteje zateka k sanjam, ki pa to vendarle niso, saj so grozljiva spoznanja v realnosti zanj prehuda in s tem, da jih označi za sanje prepreči, da bi doživel šok. Ker pa je teh grozljivih odkritij vse več, se Adamu zabriše meja med realnostjo in sanjami, zato se njegova starša odločita, da ga bost odpeljala v hram duševnega zdravja. Tam začnejo z izvajanjem "možganske telovadbe", ki v dečku zatrejo tisto, kar najbolj ljubi, njegove sanje. Po tem dogodku se mu zdi življenje lažje, vendar sveta več ne zaznava v barvah, vse postane sivo, monotono, brez smisla. Po povratku domov hoče Adamu mati preprečiti stike z Evo, saj meni, da je ona kriva za njegove težave. Adam pa jo v polsnu potolče do smrti. Oče namerava zastrupiti sebe in sina, vendar mu to prepreči Evin dedek Dominik. Očeta nato aretirajo, Adam pa odide k Dominiku, kjer naj bi se zanj začelo lepše življenje. Več ...

Arhiv

uredi

Izbrani avtor

Evald Flisar, slovenski pisatelj, pesnik, prevajalec, dramatik in urednik; * 13. februar 1945, Gerlinci.

Flisar je slovenski javnosti najbolj poznan kot avtor potopisov s svojih potovanj. Njegov Čarovnikov vajenec (1986) je eden najbolj branih sodobnih slovenskih romanov. Zadnji desetletji je uveljavljen kot uspešen dramatik. Za svoje drame je prejel nagrado Prešernovega sklada in Grumovo nagrado.

Flisar je vešč literarnega ustvarjanja tako v slovenščini kot v angleščini. Nekatera svoja dela je napisal v obeh jezikih. Prevaja tudi druge slovenske avtorje v angleščino in obratno. Njegova dela so prevedena v številne tuje jezike. Literarne nastope je imel po vsem svetu: v Londonu, Oslu, Kopenhagnu, Stockholmu, Helsinkih, Rio de Janeiru, Sao Paulu, San Salvadorju, Kuala Lumpurju, Kolkati, Mumbaju, Sydneyu, Adelaidi, Melbournu, Canberri, Frankfurtu, Pragi, Budimpešti, Lizboni, Atenah, Kairu, Aleksandriji, Kathmanduju, Džakarti in drugod. Prepotoval je več kot osemdeset držav. Več ...

Arhiv

uredi

Novi članki

Kategorija Književnost

uredi

Navedki

Proti koncu zime je bilo, v drugem letu francoske Ilirije, v gorski strani tistega lepega trikota med Kranjem, Kamnikom in Ljubljano, ki ima vse polno temnih gajev in zelenih polj, da si jih duša ob jasnem dnevu ne more nagledati. V gozdu nad Zagorjem se je bil obesil neznanec. Našli so ga trdega in mrzlega, v vetru nihajočega. Šele naslednji dan so ga spoznali, da je iz vasi doma; noč ga je bila pred leti vzela, smrt ga je prinesla. Obuvalo je bilo francosko; pas, na katerega se je bil zadrgnil, je bil vojaški. Pokopali so ga na rob pokopališča. Sorodniki so se ga sramovali; le njegova teta, stara ženica, je stopila k podobarju Ivanu Seljaku in ga je prosila, naj naslika znamenje, da ga bodo pribili na bukev.

Ivan Seljak je bil še mlad človek, s komaj vidnimi poganjki pod nosom, s Tolminskega doma. Mojster Peter Štravs je trdil, da je kljub mladosti v mnogočem izvedenejši nego on, zato ga je poslal samega v Zagorje, da postavi v podružnični cerkvi nov oltar Marije v rajskem veselju. Župnik je zmajal z glavo, možje so zmajali z glavo, Ivan se je lotil dela.

Imel je sobo v hiši, v kateri je bila že ob prihodu Francozov umrla gospodinja; ostal je gospodar s hčerko Uršulo; ta je leto zatem dobila sinčka. Njegov oče je bil francoski vojak, ki je že pred otrokovim rojstvom izginil. Ivan si je bil sobo pregradil s platnom v dva dela; za tem platnom je čepel, rezljal in snoval. Redko je kdo prihajal k njemu; le »francoska ljubica«, ki mu je nosila hrano, je polagoma začela ostajati po ure in ure pri njem.

(France Bevk, Soha svetega Boštjana, Dom in svet 1928)

Arhiv

uredi

Izbrani pojem

Ženski svet (1923–1941) je bil tretji slovenski ženski list za Slovenko (1896-1902) in Jadranko (1921-1923). Kakor Slovenka, je tudi Ženski svet začel izhajati v Trstu, a se je moral z letnikom 1929 preseliti v Ljubljano, kjer je izhajal do 1941.

V začetku dvajsetega stoletja se je v okviru splošnega narodnega preporoda tudi v Trstu močno razvila društvena dejavnost, do katere so se italijanske oblasti vedle zelo različno, a v glavnem tolerantno. Kakor piše Lavo Čermelj, je v tej prvi dobi vladalo načelo o svobodi tiska, zato so oblasti vsaj uradno obsojale »neodgovorne elemente«, ki so vodili gonjo proti slovenskemu tisku in ki seveda niso bili nikoli odkriti. Prva svetovna vojna tega stanja ni veliko spremenila, a po njej so Italijani začeli zvračati sovraštvo, ki so ga čutili do Avstrijcev, na tržaške Slovence. Fašizem je z veliko lahkoto prodrl na Tržaško. Leta 1920 je bil požgan Narodni dom, kar pa ni prekinilo kulturne dejavnosti tržaških Slovencev. Še v začetku leta 1922 je delovalo na Tržaškem okoli 400 slovenskih kulturnih društev. Leta 1921 je začel izhajati ženski list Jadranka (upr. Marica Stepančič Gregorič) in naslednje leto se je v Gorici pojavila spet Slovenka, a oba časopisa sta po dogovoru nehala izhajati v letu 1923. Prva številka drugega letnika (1924) Ženskega sveta prinaša članek, ki poroča o združitvi treh listov. Več ...

Arhiv

uredi

Teme

Ljudje:
Literarni avtorji: seznam slovenskih pisateljev | seznam slovenskih dramatikov | seznam slovenskih pesnikov | seznam slovenskih mladinskih pisateljev
Literarni zgodovinarji: seznam slovenskih literarnih zgodovinarjev | slovenski esejisti | slovenski kolumnisti

uredi

Evald Flisar
Rojstvo	13. februar 1945 Gerlinci
Poklic	pisatelj, pesnik, prevajalec, dramatik in urednik
Obdobje	1965 - do danes
Žanr	pesništvo, potopisi, romani, drame, eseji

Portal:Literatura

Literarni portal

Izbrano delo

Izbrani avtor

Novi članki

Kategorija Književnost

Navedki

Izbrani pojem

Teme

Ostali projekti