Portal:Literatura

Sence v očesu
Avtor	Matjaž Zupančič
Država	Slovenija
Jezik	slovenščina
Založnik	Mondena
Datum izida	2000
Žanr	roman
Št. strani	278
Klasifikacija
ISBN	961-6319-28-0

uredi

Literarni portal

Knjižévnost ali literatúra, slóvstvo označuje poseben način komunikacije, ki ga prepoznavamo po oznakah njegovih specifičnih oblik, npr. roman, sonet, tragedija, idilična povest. V ožjem pomenu obsega samo dela besedne umetnosti (leposlovje, beletristika), tj. besedil v umetnostnem jeziku, v širšem pa tudi žanre drugačnega značaja: dnevnike, pisma, spomine, pridige, molitve itd.

uredi

Izbrano delo

Sence v očesu (COBISS) je roman Matjaža Zupančiča; izšel je leta 2000 pri Založbi Mondena.

Roman je psihološka srhljivka, knjiga o zločinu in kazni, kjer gre po avtorjevih besedah za prepletanje zgodb sodobnih urbanih ljudi, ujetih v mreže preganjavice, samote in strahu, v katerih se znajdejo zaradi maščevanja, sovraštva in želje po nasilju. Roman začne opis izhodiščnega dogodka, to je tragične smrti maturantke Lare, ki je po nasilnem posilstvu sošolca Valterja skušala ubežati njegovemu najboljšemu prijatelju Albertu, a se je nesrečno utopila v vrtincu deroče reke na Valterjevem vikendu v Ljubljani. Več ...

Arhiv

uredi

Izbrani avtor

Fjodor Mihajlovič Dostojevski, 1863

Fjodor Mihajlovič Dostojevski [fjódor mihájlovič dostojévski] (rusko Фёдор Миха́йлович Достое́вский), ruski pisatelj in prevajalec beloruskega porekla, * 11. november (30. oktober, ruski koledar) 1821, Moskva, Ruski imperij (sedaj Rusija), † 9. februar (28. januar) 1881, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija).

Dostojevski je bil ena vodilnih osebnosti ruske književnosti. Včasih ga smatrajo za ustanovitelja eksistencializma.

Fjodor se je rodil v družini, ki je izhajala iz Belorusije, očetu Mihailu Andrejeviču, rojenemu leta 1789, in materi Mariji Fjodorovni, rojeni Nečajevi leta 1800, kot drugi od sedmih otrok. Njegovi bratje in sestre so bili: Mihail, Varenka (Barbara) (1822-93), Andrej, Verica (Veročka) (1829-96), Nikolaj (1831-83) in Aleksandra (1835-89). Mati je zaradi bolezni umrla pozimi leta 1837. Več ...

Arhiv

uredi

Novi članki

Kategorija Književnost

▼ Književnost

► Književnost po državah

► Književnost po letih

► Književnost po obdobju

► Literatura po mediju

► Basni

► Besedila

► Biografija

► Branje

► Časopisi

► Dramatika

► Epi

► Epika

► Erotika

► Fikcija

► Filmi, posneti po literarnem delu

► Folklora

► Glasbene priredbe književnih del

► Književne nagrade

► Književne zvrsti

► Književniki

► Lirika

► Literarna kritika

► Literarna teorija

► Literarna zgodovina

► Literarni liki

► Mladinska književnost

► Novele

► Otroška književnost

► Pesništvo

► Pisci

► Podlistki

► Pravljice

► Primerjalna književnost

► Pripovedke

► Pripovedni žanri

► Romantična književnost

► Satira

► Stvarna literatura

► Trivialna literatura

► Knjižne založbe

► Zgodovina književnosti

► Književne škrbine

uredi

Navedki

Na levem brega Ljubljanice blizo Črevljarskega mosta je čepela hiša Matije Žlebnika, črevljarskega mojstra. Bila je zidana, krita pa z deskami. Več malih oken je gledalo onstran vode, in lesen hodnik je oklepal hišno nadstropje.

Na hodniku je slonel mlad mož, zavit v višnjevkast plašč. Nepremično je zrl tje na Stari trg črez vodo, ki je leno premikala svoje umazane valove dalje proti mostu. Živahna govorica in gibanje ljudij se je čulo tam od Črevljarskega mosta, kjer so stale barake mesarjev in drugih prodajalcev.

Bilo je dopoldne, prve dni meseca prosinca l. 1608.

(Peter Bohinjec, Najmlajši mojster: Povest iz leta 1608, DiS 1896)

Arhiv

uredi

Izbrani pojem

Humboldtovska univerza je ime za univerzitetni princip, ki združuje raziskovanje in poučevanje (nem. Forschung und Lehre).

Wilhelm von Humboldt in njegov izobraževalni ideal

Wilhelm von Humboldt (1767–1835) je zaslužen za uvedbo novega sistema izobraževanja v Prusiji. Na prvo mesto je postavil zahtevo, naj pri izbiri za univerzitetnega profesorja odloča njegovo znanstveno delo in šele v drugi vrsti njegovo pedagoško delo. Profesorjeva odlika naj ne bo enciklopedičnost, ampak sposobnost samostojnega znanstvenega dela. Univerza mora biti svobodna in avtonomna (samoupravna) tako pri pouku kot pri raziskovanju. Določeno stoponjo avtonomije naj bi ohranili tudi sestavni deli univerze. Humboldtovska univerza je poleg tradicionalnih disciplin (pravo, filozofija, zgodovina, teologija in medicina) vključevala tudi nove naravoslovne znanstvene discipline. Wilhelm von Humboldt je ideal splošne izobrazbe naslonil na meščanstvo. Njegov princip enotnosti raziskovanja in poučevanja na univerzah predpostavlja, da je univerza raziskovalna inštitucija, na kateri znanstveniki izkoriščajo predavanja študentom za razširjanje svojih lastnih spoznanj. Več ...

Arhiv

uredi

Teme

Ljudje:
Literarni avtorji: seznam slovenskih pisateljev | seznam slovenskih dramatikov | seznam slovenskih pesnikov | seznam slovenskih mladinskih pisateljev
Literarni zgodovinarji: seznam slovenskih literarnih zgodovinarjev | slovenski esejisti | slovenski kolumnisti

uredi

Portal:Literatura

Literarni portal

Izbrano delo

Izbrani avtor

Novi članki

Kategorija Književnost

Navedki

Izbrani pojem

Wilhelm von Humboldt in njegov izobraževalni ideal

Teme

Ostali projekti