Portal:Literatura

Gustave Flaubert
Gustave Flaubert
	Gustave Flaubert
Rojstvo	12. december 1821; Rouen
Smrt	8. maj 1880; Canteleu
Poznan po	pisatelj

Gospa Bovaryjeva
	Naslovna stran prve francoske izdaje iz leta 1857
Avtor	Gustave Flaubert
Naslov izvirnika	Madame Bovary
Prevajalci	Vladimir Levstik
Država	Francija
Jezik	francoščina
Založnik	Revue de Paris (v feljtonih) & Michel Lévy Frères (v knjižni obliki, 2 zvezka)
Datum izida	1856 (v feljtonih) & april 1857 (v knjižni obliki)
Žanr	roman
Vrsta medija	Tisk (trda in mehka vezava)
Št. strani	490
Klasifikacija
ISBN	prva izdaja pred uvedbo ISBN
OCLC št.	326985
COBISS ID	93697
UDK	840-3

uredi

Literarni portal

Knjižévnost ali literatúra, slóvstvo označuje poseben način komunikacije, ki ga prepoznavamo po oznakah njegovih specifičnih oblik, npr. roman, sonet, tragedija, idilična povest. V ožjem pomenu obsega samo dela besedne umetnosti (leposlovje, beletristika), tj. besedil v umetnostnem jeziku, v širšem pa tudi žanre drugačnega značaja: dnevnike, pisma, spomine, pridige, molitve itd.

uredi

Izbrano delo

Gospa Bovary (francosko Madame Bovary) je francoski realistični roman s podnaslovom Podeželske nravi avtorja Gustava Flauberta. Roman je najprej izhajal leta 1856 v šestih nadaljevanjih v literarni reviji Revue de Paris. Prva verzija dela je izšla leta 1857, končna izdaja, s Flaubertovimi popravki, po kateri je roman tudi preveden, pa leta 1873. V slovenščino je delo leta 1915 prvič prevedel Vladimir Levstik.

Tema romana je izpraznjenost zakona in malomeščanskega življenja. Glavna junakinja, zdolgočasena v svojem zatohlem, malomeščanskem zakonu, išče uteho v ljubezenskih avanturah.

Več ...

Arhiv

uredi

Izbrani avtor

Gustave Flaubert (flobêr), francoski pisatelj, * 12. december 1821, Rouen, Francija, † 8. maj 1880, Canteleu, Francija.

Velja za glavnega predstavnika francoskega realizma in za enega največjih svetovnih romanopiscev.

Flaubert je odraščal brez posebne pozornosti svojih staršev, saj se je bil rodil kot neželen otrok. Z očetom, priznanim kirurgom, je živel v podnajemniškem stanovanju v bližini bolnišnice ter tako že kot otrok občutil umiranje in trpljenje drugih ljudi.

Zgodaj je začel pisati krajše zgodbe, ki izražajo kljub začetniški nezrelosti zanimivo neposrednost in nazornost. Flaubert je bil pri pisanju strog do sebe in kljub temu, da je že od mladosti neutrudno pisal, dolgo časa ni ničesar objavil. Svoje pisanje je izboljševal do stopnje, ko je bil z njim zadovoljen. Flaubert velja za velikega perfekcionista.

Zaradi očetovega prigovarjanja je leta 1840 pričel v Parizu študirati pravo, vendar pri tem ni opustil pisateljevanja. Čez tri leta je zaradi živčne bolezni študij prekinil. Bolezen ga je spremljala vse nadaljnje življenje.

Flaubert je v Parizu pogrešal podeželjsko življenje in se zatorej preselil v Croisset blizu rodnega Rouena, tam živel nevpadljivo in prejkone samotarsko življenje ter se posvetil pisanju. Leta 1846 je spoznal že tedaj priznano književnico Louise Colet in se vanjo zaljubil.

Več ...

Arhiv

uredi

Novi članki

Kategorija Književnost

▼ Književnost

► Književnost po državah

► Književnost po letih

► Književnost po obdobju

► Literatura po mediju

► Basni

► Besedila

► Biografija

► Branje

► Časopisi

► Dramatika

► Epi

► Epika

► Erotika

► Fikcija

► Filmi, posneti po literarnem delu

► Folklora

► Glasbene priredbe književnih del

► Književne nagrade

► Književne zvrsti

► Književniki

► Lirika

► Literarna kritika

► Literarna teorija

► Literarna zgodovina

► Literarni liki

► Mladinska književnost

► Novele

► Otroška književnost

► Pesništvo

► Pisci

► Podlistki

► Pravljice

► Primerjalna književnost

► Pripovedke

► Pripovedni žanri

► Romantična književnost

► Satira

► Stvarna literatura

► Trivialna literatura

► Knjižne založbe

► Zgodovina književnosti

► Književne škrbine

uredi

Navedki

"Tina je postala žrtev pomote. Samo to. Ljubila je moškega, ki ga je v rokah držala ženska morilka, in le ta ji je usmerjala njeno pot. Nande ni imel moči izbirati, ni mogel prepoznati, kaj je storil napak, ko je zasnubil Agato. Mislil je gotovo na Tino."

Policijski avtomobili so pričeli odhajati, prostor pri treh kozolcih se je praznil, Šahist je capljal za šefom, Franček takoj za njim, jaz pa sem si ogledovala požgane rože in travo.

"Nič se bolj hitro ne obnavlja kot narava sama," sem si rekla in sedla v "marico" poleg Agate.

"Kar udobno se namestite, vožnja bo danes nekoliko daljša. Sicer pa vam je to že poznano, ali ne?"

"Potrebujem tableto, zdravnika" je rekla Agata.

"Tokrat vam ne bom ugodila," sem rekla in se zazrla skozi jeklene rešetke proti trem kozolcem, ki so se že zgubljali v daljavi. Še malo pa bo na nebu ostala samo tanka siva črta od dima. V roki pa sem tesno stiskali srebrnik, na katerem je bila vtisnjena številka trinajst. Samo ta je ostal od vseh izdelanih, ki jih še nismo našli. Zaenkrat!

(Sonja Koranter, Trinajsti srebrnik, 2009)

Arhiv

uredi

Izbrani pojem

Farhang, kultura, je bila vedno osrednja točka iranske civilizacije. Risba perzijskih glasbenikov iz palače Hašt-Behešt (»Palača osmih nebes«).

Kultura (iz latinske besede cultura, izpeljane iz colere, kar pomeni »gojiti«) se nasplošno nanaša na oblike človeške dejavnosti in simbolične strukture, ki dajejo taki aktivnosti pomen. Različne definicije »kulture« odražajo različne teoretične osnove za razumevanje oziroma merila za vrednotenje človeške dejavnosti.

V najširšem pomenu označuje izraz kultura vse produkte posameznika, skupine ali družbe inteligentnih bitij. Sem spadajo tehnika, umetnost, znanost kot tudi moralni sistemi in značilna vedenja in navade izbranih inteligentnih entitet. Ožje pa ima izraz natančnejše pomene na različnih področjih človeške dejavnosti.

Različne človeške družbe imajo različne kulture, osebna kultura posameznika pa se lahko razlikuje od kulture drugega.

Več ...

Arhiv

uredi