Portal:Literatura

Pavlina Pajk
Pavlina Pajk
Rojstvo	9. april 1854; Pavia, Italija
Smrt	1. junij 1901; Ljubljana
Poznan po	pesnica in pisateljica

Predmestje
Avtor	Vinko Möderndorfer
Država	Slovenija
Jezik	slovenščina
Založnik	Cankarjeva založba
Datum izida	2002
Žanr	roman
Št. strani	189
Klasifikacija
ISBN	961-231-282-6

uredi

Literarni portal

Knjižévnost ali literatúra, slóvstvo označuje poseben način komunikacije, ki ga prepoznavamo po oznakah njegovih specifičnih oblik, npr. roman, sonet, tragedija, idilična povest. V ožjem pomenu obsega samo dela besedne umetnosti (leposlovje, beletristika), tj. besedil v umetnostnem jeziku, v širšem pa tudi žanre drugačnega značaja: dnevnike, pisma, spomine, pridige, molitve itd.

uredi

Izbrano delo

Predmestje (COBISS) je roman Vinka Möderndorferja; izšel je leta 2002 pri Cankarjevi založbi. Pri isti založbi je leta 2004 izšla 2. izdaja (COBISS).

Predmestje se začne s sedmino Marjanove pokojne žene Eme, ki je naredila samomor. V prvem delu romana spoznamo tudi Marjanova nova soseda, mlad par druge nacionalnosti, Nebojšo in Jasmino. V nadaljevanju spremljamo Marjana in njegove tri prijatelje, Lojza, Slavka in Fredija. Četverica preživlja večere na predmestnem kegljišču, ob nedeljah pa hodijo na t. i. "nedeljske" izlete, kjer mučijo potepuške pse: nedolžno žival obstreljujejo, dokler ne pogine. Ker četverica ne prenese mladega para (predvsem zato, ker je Nebojša tujec), se nekega večera domislijo, da bi skrivaj posneli dogajanje v njuni spalnici. "Nikakor ne morejo oprostiti, da imata drug drugega, bližino, intimo, obsedata jih s početjem, o katerem si sami niti sanjariti ne upajo več." (Matej Bogataj v spremni besedi na ovitku.) Ko Nebojša razkrinka četverico oz. njihovo početje, nasilneži brez pomisleka z njim opravijo fizično. Konec romana ni čisto jasen - ne vemo, ali so Nebojšo ustrelili ali ne. Več ...

Arhiv

uredi

Izbrani avtor

Pavlina Pajk , slovenska pesnica in pisateljica, * 9. april 1854, Pavia, Italija, † 1. junij 1901, Ljubljana.

Pajkova je obiskovala uršulinsko samostansko šolo v Gorici in nato več kot 20 let preživela v Gradcu, Brnu in Dunaju. Prve pretežno ljubezenske pesmi je med 1874 do 1878 objavljala v Zori, v kateri so izšli tudi njena novela Občutki na novega leta dan (1876), roman Odlomki iz ženskega dnevnika (1876) in črtice Ženska pisma prijatelju (1877). V prozi se je zgledovala bolj po Stritarju kot Jurčiču; njenim pripovedkam manjka epska slikovitost in trdnost zgradbe. Prva pesniška zbirka Pesni je izšla leta 1878. Njene pesmi ne kažejo večje pesniške nadarjenosti.

Več ...

Arhiv

uredi

Novi članki

Kategorija Književnost

▼ Književnost

► Književnost po državah

► Književnost po letih

► Književnost po obdobju

► Literatura po mediju

► Basni

► Besedila

► Biografija

► Branje

► Časopisi

► Dramatika

► Epi

► Epika

► Erotika

► Fikcija

► Filmi, posneti po literarnem delu

► Folklora

► Glasbene priredbe književnih del

► Književne nagrade

► Književne zvrsti

► Književniki

► Lirika

► Literarna kritika

► Literarna teorija

► Literarna zgodovina

► Literarni liki

► Mladinska književnost

► Novele

► Otroška književnost

► Pesništvo

► Pisci

► Podlistki

► Pravljice

► Primerjalna književnost

► Pripovedke

► Pripovedni žanri

► Romantična književnost

► Satira

► Stvarna literatura

► Trivialna literatura

► Knjižne založbe

► Zgodovina književnosti

► Književne škrbine

uredi

Navedki

Kako je Pavliha kukca prodal

Pavliha je bil edini sin svoje matere. Neizrečeno ga je rada imela, da-si jej je dal veliko opraviti. Stanovala sta skupaj sama v majhni, a lastni hišici. Kedar je šla mati iz dóma, takrat je pustila Pavliha vselej samega brez varha domá; zanašala se je na sinovo ubogljivost. Pavlihu namreč se mora po vsej pravici priznati, da je kaj rad ubogal; kar mu je bilo zapovedano, natanko je vse tako storil, le za las ne drugače. Kedar je pa po svoji glavi ravnati moral, takrat je skuhal pravo Pavlihovo.

Nekega dné je bil Pavliha sam domá. Mati mu je gredé od hiše zeló priporočevala, da nikakor ne sme po hiši stikati, kakor je navajen. Zlasti pa mu je hudo zapovedala, da se mora peči ogibati; kajti kukec, strašna, huda žival sedi v peči v nekem loncu pod pepelom. Mati mu je bila zažugala, da mu bode kukec pri tej priči oči izkopal, ako le v peč pogleda. Pavliha je zvesto obljubil, da bode ubogal ter še iz hiše ne pojde, temveč bode vedno lepo za pečjó sedel.

(Pripovedke o slovenskem Pavlihi, Slovenski glasnik 1864)

Arhiv

uredi

Izbrani pojem

Sončno kolo iz Knjige mrtvih, ki jo je napisal egipčanski pisec Ani

Egipčanska književnost je nastala v obdobju Starega Egipta (okoli leta 3000 pr. n. št.) in se razvijala do prihoda Aleksandra Velikega (332 pr. n. št.), ko je postala sestvani del henelistične kulture. Kot večina književnosti najstarejših obdobij je tudi ta zelo religioznega in mitološkega značaja.

Egipčansko književnost je lahko razdelimo na poezijo in prozo. Razvite dramatike še ni bilo. Z književnostjo so se lahko ukvarjali predvsem vladajoči sloji in pisarji. Besedila iz Starega Egipta so raziskovalcem postala dostopna šele v 19. stoletju, ko je francoski arheolog Champollion razvozlal pisavo hieroglifov. V mitih so pogosti opisi potovanj v onostranstvo ter prošnje in nasveti za posmrtno življenje, zato ni nič nenavadnega, da so večino besedil odkrili v grobnicah in piramidah. Izmed knjig je najbolj pomembna in razširjena Egipčanska knjiga mrtvih. Veliko je verskih himn, ki so posvečene egipčanskemu bogu Amonu. Pesem nosačev žita spada med prve socialne pesmi. Govori o naporih in težkem in smrtno nevarnem delu kmečkih in pristaniških delavcev.

Več ...

Arhiv

uredi