Portal:Literatura
Literarni portal
Knjižévnost ali literatúra, slóvstvo označuje poseben način komunikacije, ki ga prepoznavamo po oznakah njegovih specifičnih oblik, npr. roman, sonet, tragedija, idilična povest. V ožjem pomenu obsega samo dela besedne umetnosti (leposlovje, beletristika), tj. besedil v umetnostnem jeziku, v širšem pa tudi žanre drugačnega značaja: dnevnike, pisma, spomine, pridige, molitve itd.
Izbrano delo
 Naslovnica 6. številke 54. letnika (2009) | |
| Urednik | Marko Stabej |
|---|---|
| Kategorije | Strokovna slovenistična revija |
| Pogostost izdajanja | 6-krat letno |
| Izdajatelj | Zveza društev Slavistično društvo Slovenije |
| Prva izdaja | 1955 |
| Država | Slovenija |
| Jezik | slovenščina |
| Spletna stran | Jezik in slovstvo |
Jezik in slovstvo(1955-) je osrednja strokovna slovenistična revija, ki ponuja razprave in zapise o slovenskem jeziku, literaturi in s tem povezani pedagoški teoriji in praksi. Na voljo je tudi v spletni obliki.
Jezik in slovstvo začne izhajati kot glasilo Slavističnega društva Slovenije. V uvodniku so uredniki poudarili, da gre za poljudno revijo, ki ni namenjena le ozkemu krogu znanstvenikov, slovenistov, prevajalcev, književnikov, novinarjev. Prvi letnik je imel deset, vsi naslednji pa osem številk. Več ...
Izbrani avtor
Wilhelm von Humboldt, nemški jezikoslovec, * 22. junij 1767, Potsdam, † 8. april 1835, Tegel.
Friedrich Wilhelm Christian Karl Ferdinand Freiherr von Humboldt, jezikoslovec, prevajalec, filozof, vladni funkcionar, diplomat in šolski reformator, spada med najvplivnejše osebnosti v nemški kulturni zgodovini, zlasti kot ustanovitelj Humboldtove univerze v Berlinu in pruskega izobraževalega sistema, ki je bil kasneje uporabljen kot model za izobraževalne sisteme v drugih državah.
Wilhelm von Humboldt in njegov mlajši brat Alexander von Humboldt sta odraščala v bogati berlinski družini. Oče je bil oficir pruske vojske, mati pa bogata plemkinja. Po očetovi zgodnji smrti je mati najela najboljše domače učitelje. Wilhelm je že pri trinajstih letih govoril tekoče grščino, latinščino in francoščino ter bil seznanjen s ključnimi avtorji literature. Več ...
Novi članki
- pokrajinska literatura
- publicistika
- žanrska literatura
- Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev
- Jezik in slovstvo
- didaktika književnosti
- turška povest
- mohorjanka
- humboldtovska univerza
- humanistika
- postmoderna literatura
Kategorija Književnost
Prav filozof se hočem udati usodi in izkazati se večjega nego li je moja bolest.
(Luiza Pesjak: Beatin dnevnik, 1887)
Izbrani pojem
Ženska literatura ali ženska književnost (tudi ženska pisava) je leposlovje, ki jo pišejo ženske ali pa so v ospredju ženski liki.
Nastanek in razvoj
V 18. stoletju je s terminom ženska literatura mišljena predvsem literatura za ženske, pri čemer so jo le včasih ženske tudi pisale kot tolerirane izjeme v okviru patriarhalne družbe. Od razsvetljenstva dalje so bile ženske pomembno literarno občinstvo. Ker je zaradi šablonskega izraza (doktorski roman, ljubezenski roman) veljala za trivialno, ni bila predmet znanstvenega opazovanja. Feministično razpoložene avtorice in raziskovalke izraza ženska literatura ne marajo, češ da je literatura lahko samo dobra ali slaba, ne pa moška ali ženska. Razlik med moškim in ženskim načinom pisanja vendarle ne moremo zanikati, saj jih pokaže že statistična besedilna analiza, ki z 80-odstotno verjetnostjo določi spol avtorja pojubnega besedila. Več ...
Teme
Ljudje:
Literarni avtorji: seznam slovenskih pisateljev | seznam slovenskih dramatikov | seznam slovenskih pesnikov | seznam slovenskih mladinskih pisateljev
Literarni zgodovinarji: seznam slovenskih literarnih zgodovinarjev | slovenski esejisti | slovenski kolumnisti
Inštitucije:
Fakultete in oddelki: Oddelek za slovenistiko na Filozofski fakulteti v Ljubljani | Oddelek za primerjalno književnost in literarno teorijo | Oddelek za slovenistiko na Fakulteti za humanistične študije v Kopru | Oddelek za slovanske jezike in književnosti na Filozofski fakulteti v Mariboru | Fakulteta za humanistiko v Novi Gorici | Inštitut za slavistiko Univerze na Dunaju | Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik
Akademijski inštituti: Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede
Založbe: Goriška matica | Cankarjeva založba | Mladinska knjiga | Slovenska matica | Državna založba Slovenije | Modra ptica | Slovenski knjižni zavod | Prešernova družba | Mohorjeva družba | Metodova družba | Obzorja
Društva: Slavistično društvo Slovenije | Društvo slovenskih pisateljev | Društvo slovenskih književnih prevajalcev | Slovensko društvo za primerjalno književnost | Slovensko bralsko društvo
Festivali in srečanja: Borštnikovo srečanje | Festival Pranger | Mednarodni literarni festival Vilenica
Nagrade: Slovenske literarne nagrade | seznam slovenskih nagrad za književnost | Seznam slovenskih mladinskih literarnih nagrad | Prešernova nagrada | Večernica | Jenkova nagrada | Veronikina nagrada | Kresnik | Desetnica | Zlatnik poezije
Publikacije:
Literarna spletišča: Spletno pero | Pesnik | Locutio
Literarni časopisi: Gruda | Kres | Sodobnost | Mladika | Glasnik slovenskega slovstva | Slovenski glasnik | Glasnik | Zvon | Zora | Slovan | Dom in svet | Slovanski svet | Ljubljanski zvon | Naši zapiski | Mentor | Domači prijatelj | Rdeči pilot | Trije labodje | Ženski svet | Križ na gori | Kritika | Tank | Križ | Književnost | Dejanje | Beseda | Mladinska revija | Razgledi | Mlada pota | Naša sodobnost | Novi svet | Bori | Nova obzorja | Mlada pota | Meddobje/Entresiglo | Revija 57 | Mladje | Perspektive | Problemi | Most | Dialogi | Kaplje | Zaliv | Prostor in čas | Revija 2000 | Primorska srečanja | Nova revija | Znamenje | Fontana | Rast | Literatura | Apokalipsa | Srce in oko | Litterae Slovenicae | Časopis za kritiko znanosti | Seznam slovenskih časopisov
Leposlovne knjige: Wikipedija:WikiProjekt_Romani
Literarnovedni časopisi: Slavistična revija | Jezik in slovstvo | Primerjalna književnost | Acta Neophilologica
Zborniki: Obdobja | SSJLK | Zbornik Slavističnega društva Slovenije |
Monografije: Knjižne zbirke: Literarni leksikon | Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev
Leksikoni in enciklopedije: Literarni leksikon | Primorski slovenski biografski leksikon | Slovenski literarni junaki | Slovenski biografski leksikon
Literarne zgodovine: Zgodovina slovenskega slovstva (Kleinmayr) | Zgodovina slovenskega slovstva (Karol Glaser) | Slovensko slovstvo (Anton Slodnjak) | Zgodovina slovenskega slovstva (Legiša in drugi)
Literarne teorije:
Pojmi:
Literarnoteoretični pojmi: seznam literarnih pojmov | Kategorija: Književnost
Genologija: žanr | žanrska literatura | ženski roman | vojni roman | biografski roman | biografija | duhovniški roman | sodobni roman | kriminalni roman | potopisni roman | pravljični roman
kmečka povest: folklorna idila | pokrajinska povest | domačijska povest | zgodovinski roman: roman o antiki | roman o naselitvi | roman o pokristjanjevanju | turška povest | rokovnjaška povest | čarovniška povest | uskoška povest | rodbinska kronika | bajka | pravljica | pripovedka | povedka | roman | povest | novela
lirika | epika | dramatika | proza | poezija | drama | verzifikacija | priložnostna literatura | grafomanija | fikcija
Verzologija: kvantitativna verzifikacija | silabotonična verzifikacija | silabična verzifikacija | akcentuacija verzifikacija | trohej | jamb | daktil | sapfična kitica | distih | asklepiadska kitica | ambrozijanska kitica | alpska poskočnica | nibelunška kitica | tercina | kvartina | sekstina | oktava | decima | prosti verz | pesem v prozi | elegija | oda
Naratologija: okvirna pripoved | roman | pripovedka | kratka zgodba | črtica | perspektiva | kronotop | pripovedovalec | opis | govor | notranji monolog
Dramska teorija: dialog | didaskalije | drama | monolog | monodrama | premiera | oder | ljudska igra | melodrama | lajtmotiv | pekinška opera | tragikomedija | tragedija | komedija | skeč | agitka | spevoigra | poetična drama | matineja | komorno gledališče | enodejanka | kabaret | farsa
Tekstologija: Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev | editio princeps | diplomatska izdaja | konjektura | emendacija | corruptela
Tipografija: tiskarstvo | črka | črkovni nabor | kurziv | krepki tisk | inicialka | kapitelke | verzalke | serifne pisave | times |
Periodizacijski pojmi: reformacija | protireformacija | barok | razsvetljenstvo | predromantika | romantika | postromantika | realizem | naturalizem | moderna | književnost med vojnama | literatura v NOB | sodobna literatura
Metode in smeri v literarni vedi: psihoanaliza | psihološka metoda | marksizem | pozitivizem | sociološka metoda | historična metoda | biografska metoda | duhovna zgodovina | bitna zgodovina | eksistencializem | fenomenologija | imanentna interpretacija | nova kritika | ruski formalizem | praški strukturalizem | francoski strukturalizem | dekonstrukcija | poststrukturalizem | recepcijska estetika | metodološki pluralizem | feministična literarna veda | novi historizem | semiotika | kulturni materializem | empirična literarna veda | sistemska teorija
Nacionalne filologije: Bohemistika | Polonistika | Hispanistika | Italijanistika | Germanistika | Anglistiika | Slovenistika | Slavistika | Komparativistika
Ostali projekti
- WikiProjekt Slovenska literarna veda
- WikiProjekt Slovenska mladinska književnost
- WikiProjekt Slovenski literarni zgodovinarji
- WikiProjekt Slovenski pisatelji
- Slovenistični spletni portal
- Slovenska leposlovna klasika na Wikiviru
- WikiProjekt Romani: Vsebine literarnih del
- Wikipedija:WikiProjekt Bibliotekarji o romanih