Portal:Literatura

Literarni portal

Knjižévnost ali literatúra, slóvstvo označuje poseben način komunikacije, ki ga prepoznavamo po oznakah njegovih specifičnih oblik, npr. roman, sonet, tragedija, idilična povest. V ožjem pomenu obsega samo dela besedne umetnosti (leposlovje, beletristika), tj. besedil v umetnostnem jeziku, v širšem pa tudi žanre drugačnega značaja: dnevnike, pisma, spomine, pridige, molitve itd.

uredi

Izbrano delo

O dvanajstih bratih in sestrah je ljudska pravljica, ki izvira iz okolice Kamnika, okoli leta 1880 jo je zapisal čevljar Gašper Križnik, iz Motnika.

Vsebina pravljice

Pravljica pripoveduje o kralju, ki je imel dvanajst sinov. Nekega dne so si zaželeli, da bi našli kralja, ki bi imel dvanajst hčera, s katerimi bi se lahko omožili. Vsi, razen najmlajšega, ki je tisti dan zbolel, so odšli po svetu, da bi našli kralja in svoje neveste. Na poti srečajo starca, ki jim pove pot do kralja z dvanajstimi hčerami in jih opozori, naj se nazaj grede ne vračajo po široki cesti, saj jih v tem primeru čaka nesreča. Več ...

Arhiv

uredi

Izbrani avtor

Alma Vilibalda Maksimiljana Karlin [álma vílibalda maksimiljána karlín], slovenska popotnica, pisateljica, pesnica in zbirateljica, * 12. oktober 1889, Celje, † 14. januar 1950, Pečovnik pri Celju.

“

Skozi življenje gre sam in zapuščen, kdor vedno misli samo nase; kdor pa se zna ljubeče prilagajati in vse stvari srečno zasukati, kdor vedno ve, kje je treba priskočiti na pomoč, in se razdaja drugim, temu je življenje cvetoča livada in še po smrti ostanejo za njim sledovi njegovih del.

”

— —Alma Maksimilijana Karlin, Pod košatim očesom, stran 51—

Alma Karlin se je rodila očetu Jakobu Karlinu, ki je bil major avstro-ogrske vojske, in materi Vilibardi, učiteljici. Oče ji je umrl, ko je imela osem let. Kot večji del tedanjega celjskega meščanstva je tudi Alma govorila in pisala v nemškem jeziku, slovenskega jezika pa ni govorila najbolje in ga ni uporabljala veliko. Zgodaj je pokazala smisel za glasbo, risanje, še najbolj pa za učenje tujih jezikov. Več ...

Arhiv

uredi

Novi članki

Kategorija Književnost

uredi

Navedki

Tesniga serca predložim slavjanskimu svetu to delce, pri Slovencih pervo te verste. K začetku se težko ključ najde, in ta težkoča terja, da se presod letega ozira derži; vsaj si mora vsaka knjiga, ki se pri nas prikaže, celino kerčiti.

Alj tudi zvunajni zaderžki so pri tem delu veliki; namenjeno je namreč učečoj se mladeži, da se po njemu soznani s pesniki cele Slovenije, in tudi z nekaterimi ilirskimi; in da se iz njega uči lepo in u slavjanskem duhu pisati. Slovnica jugoslavjanska pak še je malo kaj ustanovljena, tedaj pisatelji pišó po svojih mislih različno in, po takem se je zmešnjava posebno u slovničkih formah ugnezdila. —

Kakih sem jaz pri tem misel, vsak lahko u kratkem krasoslovju pesničtva vidi. Glavno pravilo je, da se u književni jezik uvede samo kar je res in kolikor mogoče u celem narodu, in kar se prileže pravilam mislenja; dalje, da se, gde so razne ceste, izbere tista, ki nas z drugimi našimi brati Jugoslavjani zjedini. Tedaj se mi ne dopade : lepši slika, boljši leto, boljiga ukusa itd.; tedaj sem med: bratom in bratam se perviga deržal. — Rad bi po tem nekaj ugladil tudi vse tuje spise, alj razun drugih uzrokov u tem delu doslednost že zavoljo soglasja nije bila mogoča. —

(Ivan Macun: Cvetje slovenskiga pesničtva, Trst, 1850)

Arhiv

uredi

Izbrani pojem

Reformácija je bilo versko, kulturno in politično gibanje v 16. stoletju, katerega cilj je bila preureditev rimskokatoliške Cerkve.

Njen glavni začetnik je nemški duhovnik Martin Luther, ki je 31. oktobra 1517 na vrata cerkve v nemškem mestu Wittenberg pribil list s 95 tezami, s katerimi je obsojal tedanje ravnanje rimskokatoliške cerkve. Glavna spodbuda za to dejanje je bilo prodajanje odpustkov in cerkvenih služb, s katerim je Cerkev želela zaslužiti denar za gradnjo Bazilike sv. Petra v Rimu. Luther je sprva zahteval le reformo katoliške cerkve, ker pa ga je ta zavrnila, se je oblikovala nova cerkvena organizacija, luteranska cerkev. Več ...