uredi  

Literarni portal

Knjižévnost ali literatúra, slóvstvo označuje poseben način komunikacije, ki ga prepoznavamo po oznakah njegovih specifičnih oblik, npr. roman, sonet, tragedija, idilična povest. V ožjem pomenu obsega samo dela besedne umetnosti (leposlovje, beletristika), tj. besedil v umetnostnem jeziku, v širšem pa tudi žanre drugačnega značaja: dnevnike, pisma, spomine, pridige, molitve itd.

uredi  

Izbrano delo

Bobri
AvtorJanez Jalen
IlustratorFrance Groše
DržavaSlovenija
Jezikslovenščina
Žanrzgodovinski roman
ZaložnikKatoliško tiskovno društvo
Datum izida
1942-1943
Št. strani708
COBISS4232963

Bobri je naslov najbolj znanega romana Janeza Jalna. Roman je sestavljen iz treh delov in je v celoti izšel med letoma 1942 in 1943.

Knjiga obsega tri dele: Sam, Rod in Vrh. Dogajanje je postavljeno v leto 2000 pred našim štetjem, v konec kamene in začetek bakrene dobe. To je čas, ko je ravnino južno od današnje Ljubljane pokrivalo veliko jezero, razpeto med Ljubljano, Vrhniko in Igom. Pri pisanju se je Jalen opiral na arheološka odkritja. Sam pravi, da njegova povest nikjer ne nasprotuje že ugotovljenim stvarem. Pripoved vsebuje veljavne podatke o koliščarskih naselbinah (Ig, Blatna Brezovica, Notranje Gorice), postavlja jih na mesta, za katera ni oprijemljivih dokazov o naselbinah, a so bile tam odkrite posamezne najdbe, npr. botanični vrt – kolišče Brkatega Soma, Rožna dolina – kolišče Ostrorogega Jelena. Prikazano je tedanje življenje: način gradnje kolišč, lov, kuhanje, prehod iz ribiško-lovske kulture v poljedelsko, trgovanje, začetki rokodelstva, verovanje (na Triglavu prebivata Blisk in Grom, duhovi umrlih), rodbinske razmere (mnogoženstvo) ...

uredi  

Izbrani avtor

Charles Baudelaire
Portret
Rojstvo9. april 1821
Pariz
Smrt31. avgust 1867,
Pariz
Poklicknjiževnik

Charles Pierre Baudelaire (bodlêr), francoski pesnik, esejist, kritik in prevajalec, * 9. april 1821, Pariz, Francija, † 31. avgust 1867, Pariz.

Baudelaire je po očetovi smrti živel v nenehnih sporih z očimom in materjo. Leta 1841 ga je očim poslal na potovanje okoli Afrike, da bi ga odvrnil od boemskega življenja. Polnoleten si je s pomočjo dediščine po očetu omislil neurejeno življenje in se posvetil književnosti. Leta 1848 je mimogrede sodeloval v revoluciji bil nato 1857 obsojen zaradi »nemoralnosti« svojih pesmi. Leta 1864 je odšel v Bruselj. Pred smrtjo se je vrnil v Pariz kjer je 1867 umrl. Več ...

uredi  

Novi članki

Kategorija Književnost

uredi  

In sedaj leži za menoj — pokopano, pozabljeno in minolo — življenje moje!

Le senca, le razvaline tega življenja so še preostale, in to sem jaz — sedaj. —

Za vedno je utonilo v neizmerni ocean preteklosti to burno, kratko življenje — življenje polno slave, polno laskanja, nastlano in okičeno s cveticami in lavorjem — a ob enem življenje polno trpljenja, polno bodečega trnja. —

Res — postaral sem se ... (Ksaver Meško: Trnje in lavor, Ljubljanski zvon 1896)

uredi  

Izbrani pojem

Idila je literarni ali slikarski žanr, ki prikazuje mirno in zadovoljno življenje, navadno povezano z naravo ali stanjem v naravi, ki izraža mir in ubranost. Beseda izvira iz stare grščine εἰδύλλια (eidúllia) in pomeni 'kratko obliko'.

Idila v poeziji je kratka pesem, ki največkrat opisuje kmečko, podeželsko življenje. Po kraju dogajanja se lahko imenuje pastirska (pastoralna, bukolična), ribiška, lovska in vaška. Podobno je tudi poimenovaje idil v prozni obliki. Začetnik idile je bil starogrški pesnik Theocritus, glavna tema njegove poezije je podeželsko življenje. To poezijo so kasneje posnemali pesniki Catullus, Vergilij, William Wordsworth, Lord Alfred Tennyson, Giacomo Leopardi, Johann Wolfgang von Goethe in drugi.

Idilična povest v slovenskem okolju je bila do druge svetovne vojne redka. Prvo daljše delo, naslovljeno kot idila, je Marjetica Antona Kodra. V slovenski pripovedni tradiciji se idila največkrat povezuje s folkloro. Govorimo o t. i. folklorni idili (Jakob Bedenek, Sonce in senca, Fran Jaklič, Nevesta s Korinja). Življenje, predstavljeno v idili, je umaknjeno na podeželje, je skromno, mirno, harmonično, naravno. Naloga idile je pomirjevalno vplivati na bralca ali gledalca ter pomirjati in zanikati družbene in osebne konflikte. Več ...

uredi  

Teme

Ljudje:
Literarni avtorji: seznam slovenskih pisateljev | seznam slovenskih dramatikov | seznam slovenskih pesnikov | seznam slovenskih mladinskih pisateljev
Literarni zgodovinarji: seznam slovenskih literarnih zgodovinarjev | slovenski esejisti | slovenski kolumnisti

Inštitucije:
Fakultete in oddelki: Oddelek za slovenistiko na Filozofski fakulteti v Ljubljani | Oddelek za primerjalno književnost in literarno teorijo | Oddelek za slovenistiko na Fakulteti za humanistične študije v Kopru | Oddelek za slovanske jezike in književnosti na Filozofski fakulteti v Mariboru | Fakulteta za humanistiko v Novi Gorici | Inštitut za slavistiko Univerze na Dunaju | Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik
Akademijski inštituti: Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede
Založbe: Goriška matica | Cankarjeva založba | Mladinska knjiga | Slovenska matica | Državna založba Slovenije | Modra ptica | Slovenski knjižni zavod | Prešernova družba | Mohorjeva družba | Metodova družba | Obzorja
Društva: Slavistično društvo Slovenije | Društvo slovenskih pisateljev | Društvo slovenskih književnih prevajalcev | Slovensko društvo za primerjalno književnost | Slovensko bralsko društvo
Festivali in srečanja: Borštnikovo srečanje | Festival Pranger | Mednarodni literarni festival Vilenica
Nagrade: Slovenske literarne nagrade | seznam slovenskih nagrad za književnost | Seznam slovenskih mladinskih literarnih nagrad | Prešernova nagrada | Večernica | Jenkova nagrada | Veronikina nagrada | Kresnik | Desetnica | Zlatnik poezije

Publikacije:
Literarna spletišča: Spletno pero | Pesnik | Locutio
Literarni časopisi: Gruda | Kres | Sodobnost | Mladika | Glasnik slovenskega slovstva | Slovenski glasnik | Glasnik | Zvon | Zora | Slovan | Dom in svet | Slovanski svet | Ljubljanski zvon | Naši zapiski | Mentor | Domači prijatelj | Rdeči pilot | Trije labodje | Ženski svet | Križ na gori | Kritika | Tank | Križ | Književnost | Dejanje | Beseda | Mladinska revija | Razgledi | Mlada pota | Naša sodobnost | Novi svet | Bori | Nova obzorja | Mlada pota | Meddobje/Entresiglo | Revija 57 | Mladje | Perspektive | Problemi | Most | Dialogi | Kaplje | Zaliv | Prostor in čas | Revija 2000 | Primorska srečanja | Nova revija | Znamenje | Fontana | Rast | Literatura | Apokalipsa | Srce in oko | Litterae Slovenicae | Časopis za kritiko znanosti | Seznam slovenskih časopisov
Leposlovne knjige: Wikipedija:WikiProjekt_Romani
Literarnovedni časopisi: Slavistična revija | Jezik in slovstvo | Primerjalna književnost | Acta Neophilologica
Zborniki: Obdobja | SSJLK | Zbornik Slavističnega društva Slovenije |
Monografije: Knjižne zbirke: Literarni leksikon | Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev
Leksikoni in enciklopedije: Literarni leksikon | Primorski slovenski biografski leksikon | Slovenski literarni junaki | Slovenski biografski leksikon
Literarne zgodovine: Zgodovina slovenskega slovstva (Kleinmayr) | Zgodovina slovenskega slovstva (Karol Glaser) | Slovensko slovstvo (Anton Slodnjak) | Zgodovina slovenskega slovstva (Legiša in drugi)
Literarne teorije:

Pojmi:
Literarnoteoretični pojmi: seznam literarnih pojmov | Kategorija: Književnost
Genologija: žanr | žanrska literatura | ženski roman | vojni roman | biografski roman | biografija | duhovniški roman | sodobni roman | kriminalni roman | potopisni roman | pravljični roman
kmečka povest: folklorna idila | pokrajinska povest | domačijska povest | zgodovinski roman: roman o antiki | roman o naselitvi | roman o pokristjanjevanju | turška povest | rokovnjaška povest | čarovniška povest | uskoška povest | rodbinska kronika | bajka | pravljica | pripovedka | povedka | roman | povest | novela
lirika | epika | dramatika | proza | poezija | drama | verzifikacija | priložnostna literatura | grafomanija | fikcija
Verzologija: kvantitativna verzifikacija | silabotonična verzifikacija | silabična verzifikacija | akcentuacija verzifikacija | trohej | jamb | daktil | sapfična kitica | distih | asklepiadska kitica | ambrozijanska kitica | alpska poskočnica | nibelunška kitica | tercina | kvartina | sekstina | oktava | decima | prosti verz | pesem v prozi | elegija | oda
Naratologija: okvirna pripoved | roman | pripovedka | kratka zgodba | črtica | perspektiva | kronotop | pripovedovalec | opis | govor | notranji monolog
Dramska teorija: dialog | didaskalije | drama | monolog | monodrama | premiera | oder | ljudska igra | melodrama | lajtmotiv | pekinška opera | tragikomedija | tragedija | komedija | skeč | agitka | spevoigra | poetična drama | matineja | komorno gledališče | enodejanka | kabaret | farsa
Tekstologija: Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev | editio princeps | diplomatska izdaja | konjektura | emendacija | corruptela
Tipografija: tiskarstvo | črka | črkovni nabor | kurziv | krepki tisk | inicialka | kapitelke | verzalke | serifne pisave | times |
Periodizacijski pojmi: reformacija | protireformacija | barok | razsvetljenstvo | predromantika | romantika | postromantika | realizem | naturalizem | moderna | književnost med vojnama | literatura v NOB | sodobna literatura
Metode in smeri v literarni vedi: psihoanaliza | psihološka metoda | marksizem | pozitivizem | sociološka metoda | historična metoda | biografska metoda | duhovna zgodovina | bitna zgodovina | eksistencializem | fenomenologija | imanentna interpretacija | nova kritika | ruski formalizem | praški strukturalizem | francoski strukturalizem | dekonstrukcija | poststrukturalizem | recepcijska estetika | metodološki pluralizem | feministična literarna veda | novi historizem | semiotika | kulturni materializem | empirična literarna veda | sistemska teorija
Nacionalne filologije: Bohemistika | Polonistika | Hispanistika | Italijanistika | Germanistika | Anglistiika | Slovenistika | Slavistika | Komparativistika

uredi  

Ostali projekti