Portal:Literatura

uredi  

Literarni portal

Knjižévnost ali literatúra, slóvstvo označuje poseben način komunikacije, ki ga prepoznavamo po oznakah njegovih specifičnih oblik, npr. roman, sonet, tragedija, idilična povest. V ožjem pomenu obsega samo dela besedne umetnosti (leposlovje, beletristika), tj. besedil v umetnostnem jeziku, v širšem pa tudi žanre drugačnega značaja: dnevnike, pisma, spomine, pridige, molitve itd.

Pasica portal.jpg
uredi  

Izbrano delo

Sekstant  
AvtorNorma Bale, Štefan Kardoš, Robert Titan Felix
DržavaSlovenija
Jezikslovenščina
ZaložnikZaložba Franc-Franc, Litera
Datum izida2002
Žanrroman
Št. strani281
Klasifikacija
ISBN961-219-051-8

Sekstant (COBISS) je roman Norme Bale, Štefana Kardoša in Roberta Titana Felixa; izšel je leta 2002 pri založbi Litera in založbi Franc-Franc.

Gre za skupno romaneskno besedilo treh mladih slovenskih avtorjev, ki ga sestavlja troje sicer samostojnih daljših novel, le da se v Salonu, ob nekem najbolj izpostavljenem srečanju oz. središčnem dogodku, tj. kvalifikacijske nogometne tekme Slovenije za svetovno prvenstvo, povežejo tako tematsko kot strukturno. Roman se sicer ukvarja s tremi tridesetletniki, Valentinom, Halko in Erikom, katerih osnovni problem je nezmožnost odrasti, s čimer je tudi odnos med moškim in žensko zreduciran na golo telesnost. Te je sicer veliko, vendar ni odrešujoča, ampak je samo krčevito prestopanje nezmožnosti vzpostaviti odnos s svetom, družbo in s tem tudi realnostjo. Telesnost je samo krčevito bežanje pred norostjo. Njihove notranje psihične realnosti so potemtakem samo še labirinti neskončnih možnosti, med katerimi pa ni več nobene avtentične, oziroma se vsaka pot obrne sama vase, v svojo lastno nezmožnost. Že prej omenjenih psihičnih realnosti oz. tako imenovanih glasov je sploh v Valentinu in Eriku kar nekaj. Več ...

uredi  

Izbrani avtor

Alojz Kraigher

Alojz Kraigher [krájger], slovenski pisatelj, zdravnik, * 22. april 1877, Postojna, † 25. februar 1959, Ljubljana.

Rodil se je v trgovski družini. Osnovno šolo je obiskoval v Postojni, nato pa je imel približno eno leto domačega učitelja pesnika Frana Gestrina, ker je bil bolj slaboten fant in ga oče zaradi tega ni želel takoj dati v mesto v šolo. Dva razreda gimnazije je končal v Novem mestu (tu se je seznanil z Otonom Župančičem), vse ostale pa v Ljubljani. Na Dunaju je študiral medicino in po promociji leta 1903 postal zdravnik v Ljubljani, nato v Bovcu, Gradišču, Slovenskih goricah ter od 1914 dalje v Ljubljani, kjer je od 1919 do 1922 vodil mestno bolnišnico in Društvo slovenskih leposlovcev. Med letoma 1922 in 1923 se je v Münchnu specializiral iz zobozdravstva ter nato opravljal zobozdravniški poklic v Gorici ter od 1929 dalje v Ljubljani. V Bovcu in Slovenskih goricah je bil kot liberalec vključen v Narodnoosvobodilni boj. Med okupacijo je bil v OF, leta 1943 so ga Nemci na poti na osvobojeno ozemlje ujeli ter ga leta 1944 internirali v Dachau. Tam je bil najstarejši jetnik, deloval pa je tudi kot zdravnik. Leta 1945 je bil imenovan za častnega profesorja Medicinske fakultete v Ljubljani za zasluge pri njeni ustanovitvi 1919. Od 1945 do 1949 je vodil Centralno medicinsko knjižnico in vmes od 1946 do 1947 urejal Zdravstveni vestnik. Več ...

uredi  

Novi članki

Kategorija Književnost

uredi  

Navedki

Kako si prostrana, dolina šentflorjanska! Otrok, kakor sem bil, sem te premeril, če sem šel s sklonjeno glavo in z butaro na hrbtu skozi ozko globel; zdaj te ne premerim z jasnim očesom, če stojim na hribu! Tvoje meje so se razmikale kakor spoznanje moje duše in bridkost mojega srca. Zakaj prej si mi bila svet, zdaj si mi več nego svet, si mi dom!

Vse tvoje sladkosti sem poznal, vse tvoje lepote. Ampak ljubil sem te šele, ko sem trpel zaradi tebe. Spoznal sem tvoj resnični obraz, ko sem ugledal njegovo senco.

Iz tvoje blagoslovljene zemlje rastejo tenke, visoke korenine in se oklepajo kakor slak mojih nog, mojega telesa, moje duše. Od začetka sem se jih prestrašil; zdaj jih božam, pritiskam jih k sebi. Pobegnil sem, da bi bil sam gospodar: svoja prst, svoj cvet in svoj sad; list, ki ni bil rojen ne na drevesu, ne na grmu; kamen, ki ni bil izluščen iz skale.

(Ivan Cankar, Zgodbe iz doline šentflorjanske), 1908

uredi  

Izbrani pojem

Študije spola je ime za sklop znanstvenih disciplin (sociologija, filozofija, literarna teorija, filmska teorija, antropologija, psihoanaliza, psihologija, feministična teorija), ki analizirajo spol. Kritično obravnavajo že uveljavljene teoretske vzorce in nove perspektive.

Filozofinja Simone de Beauvoir je dejala: »Ne rodiš se kot ženska, ampak to postaneš.« Izraz »spol« se nanaša na družbeno in kulturno razlago ženskosti in moškosti. V središče analize postavljajo zgodovinsko, kulturno in politično obdelavo spolnih in seksualnih razmerij. Družbeno življenje analizirajo skozi optiko spola in seksualnosti.

Izpostavljena tema ženskih študij so feministična teorija, feministična psihoanaliza, feministična politika (feminizem). Vplivale so na razvoj družboslovja in humanistike. Več ...

uredi  

Teme

Ljudje:
Literarni avtorji: seznam slovenskih pisateljev | seznam slovenskih dramatikov | seznam slovenskih pesnikov | seznam slovenskih mladinskih pisateljev
Literarni zgodovinarji: seznam slovenskih literarnih zgodovinarjev | slovenski esejisti | slovenski kolumnisti

Inštitucije:
Fakultete in oddelki: Oddelek za slovenistiko na Filozofski fakulteti v Ljubljani | Oddelek za primerjalno književnost in literarno teorijo | Oddelek za slovenistiko na Fakulteti za humanistične študije v Kopru | Oddelek za slovanske jezike in književnosti na Filozofski fakulteti v Mariboru | Fakulteta za humanistiko v Novi Gorici | Inštitut za slavistiko Univerze na Dunaju | Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik
Akademijski inštituti: Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede
Založbe: Goriška matica | Cankarjeva založba | Mladinska knjiga | Slovenska matica | Državna založba Slovenije | Modra ptica | Slovenski knjižni zavod | Prešernova družba | Mohorjeva družba | Metodova družba | Obzorja
Društva: Slavistično društvo Slovenije | Društvo slovenskih pisateljev | Društvo slovenskih književnih prevajalcev | Slovensko društvo za primerjalno književnost | Slovensko bralsko društvo
Festivali in srečanja: Borštnikovo srečanje | Festival Pranger | Mednarodni literarni festival Vilenica
Nagrade: Slovenske literarne nagrade | seznam slovenskih nagrad za književnost | Seznam slovenskih mladinskih literarnih nagrad | Prešernova nagrada | Večernica | Jenkova nagrada | Veronikina nagrada | Kresnik | Desetnica | Zlatnik poezije

Publikacije:
Literarna spletišča: Spletno pero | Pesnik | Locutio
Literarni časopisi: Gruda | Kres | Sodobnost | Mladika | Glasnik slovenskega slovstva | Slovenski glasnik | Glasnik | Zvon | Zora | Slovan | Dom in svet | Slovanski svet | Ljubljanski zvon | Naši zapiski | Mentor | Domači prijatelj | Rdeči pilot | Trije labodje | Ženski svet | Križ na gori | Kritika | Tank | Križ | Književnost | Dejanje | Beseda | Mladinska revija | Razgledi | Mlada pota | Naša sodobnost | Novi svet | Bori | Nova obzorja | Mlada pota | Meddobje/Entresiglo | Revija 57 | Mladje | Perspektive | Problemi | Most | Dialogi | Kaplje | Zaliv | Prostor in čas | Revija 2000 | Primorska srečanja | Nova revija | Znamenje | Fontana | Rast | Literatura | Apokalipsa | Srce in oko | Litterae Slovenicae | Časopis za kritiko znanosti | Seznam slovenskih časopisov
Leposlovne knjige: Wikipedija:WikiProjekt_Romani
Literarnovedni časopisi: Slavistična revija | Jezik in slovstvo | Primerjalna književnost | Acta Neophilologica
Zborniki: Obdobja | SSJLK | Zbornik Slavističnega društva Slovenije |
Monografije: Knjižne zbirke: Literarni leksikon | Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev
Leksikoni in enciklopedije: Literarni leksikon | Primorski slovenski biografski leksikon | Slovenski literarni junaki | Slovenski biografski leksikon
Literarne zgodovine: Zgodovina slovenskega slovstva (Kleinmayr) | Zgodovina slovenskega slovstva (Karol Glaser) | Slovensko slovstvo (Anton Slodnjak) | Zgodovina slovenskega slovstva (Legiša in drugi)
Literarne teorije:

Pojmi:
Literarnoteoretični pojmi: seznam literarnih pojmov | Kategorija: Književnost
Genologija: žanr | žanrska literatura | ženski roman | vojni roman | biografski roman | biografija | duhovniški roman | sodobni roman | kriminalni roman | potopisni roman | pravljični roman
kmečka povest: folklorna idila | pokrajinska povest | domačijska povest | zgodovinski roman: roman o antiki | roman o naselitvi | roman o pokristjanjevanju | turška povest | rokovnjaška povest | čarovniška povest | uskoška povest | rodbinska kronika | bajka | pravljica | pripovedka | povedka | roman | povest | novela
lirika | epika | dramatika | proza | poezija | drama | verzifikacija | priložnostna literatura | grafomanija | fikcija
Verzologija: kvantitativna verzifikacija | silabotonična verzifikacija | silabična verzifikacija | akcentuacija verzifikacija | trohej | jamb | daktil | sapfična kitica | distih | asklepiadska kitica | ambrozijanska kitica | alpska poskočnica | nibelunška kitica | tercina | kvartina | sekstina | oktava | decima | prosti verz | pesem v prozi | elegija | oda
Naratologija: okvirna pripoved | roman | pripovedka | kratka zgodba | črtica | perspektiva | kronotop | pripovedovalec | opis | govor | notranji monolog
Dramska teorija: dialog | didaskalije | drama | monolog | monodrama | premiera | oder | ljudska igra | melodrama | lajtmotiv | pekinška opera | tragikomedija | tragedija | komedija | skeč | agitka | spevoigra | poetična drama | matineja | komorno gledališče | enodejanka | kabaret | farsa
Tekstologija: Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev | editio princeps | diplomatska izdaja | konjektura | emendacija | corruptela
Tipografija: tiskarstvo | črka | črkovni nabor | kurziv | krepki tisk | inicialka | kapitelke | verzalke | serifne pisave | times |
Periodizacijski pojmi: reformacija | protireformacija | barok | razsvetljenstvo | predromantika | romantika | postromantika | realizem | naturalizem | moderna | književnost med vojnama | literatura v NOB | sodobna literatura
Metode in smeri v literarni vedi: psihoanaliza | psihološka metoda | marksizem | pozitivizem | sociološka metoda | historična metoda | biografska metoda | duhovna zgodovina | bitna zgodovina | eksistencializem | fenomenologija | imanentna interpretacija | nova kritika | ruski formalizem | praški strukturalizem | francoski strukturalizem | dekonstrukcija | poststrukturalizem | recepcijska estetika | metodološki pluralizem | feministična literarna veda | novi historizem | semiotika | kulturni materializem | empirična literarna veda | sistemska teorija
Nacionalne filologije: Bohemistika | Polonistika | Hispanistika | Italijanistika | Germanistika | Anglistiika | Slovenistika | Slavistika | Komparativistika

uredi  

Ostali projekti