Portal:Literatura

Literarni portal

Knjižévnost ali literatúra, slóvstvo označuje poseben način komunikacije, ki ga prepoznavamo po oznakah njegovih specifičnih oblik, npr. roman, sonet, tragedija, idilična povest. V ožjem pomenu obsega samo dela besedne umetnosti (leposlovje, beletristika), tj. besedil v umetnostnem jeziku, v širšem pa tudi žanre drugačnega značaja: dnevnike, pisma, spomine, pridige, molitve itd.

uredi

Izbrano delo

Doréjeva ilustracija št. 1 za roman Don Kihot (1863)

Ilustracija Don Kihota (Knjiga 1, Poglavje 52), 1848

Bistroumni plemič Don Kihot iz Manče (izvirno špansko El Ingenioso Hidalgo Don Quijote de la Mancha) ali krajše Don Kihot je roman španskega pisatelja Miguela de Cervantesa. Prvi del je izšel leta 1605, drugi pa 1615. Predstavlja prvi evropski (novoveški) roman. Prvotno napisan v španščini je preveden v številne jezike; med slovenskimi prevodi sta najbolj znana prevoda Stanka Lebna iz leta 1935 in Nika Koširja iz leta 1973.

Več ...

Arhiv

uredi

Izbrani avtor

Miguel de Cervantes y Saavedra, španski pisatelj, * 29. september 1547, Alcázar de San Juan, Španija, † 23. april 1616, Madrid.

Eden izmed možnih Cervantesovih portretov

Rodil se je v revni družini skromnega podeželskega zdravnika. Doma in v Madridu je hodil v latinske šole. Služil je v hiši kardinala Acquavive v Rimu. Da bi si utrl pot v življenje, je v Neaplju, ki je bil tedaj pod špansko oblastjo, postal vojak in sodeloval v bitki pri Lepantu, kjer je bil ranjen v roko. 1575 so ga na poti v Španijo na morju zajeli pirati in ga prodali v suženjstvo v Alžir, od koder se je vrnil domov šele po 5 letih, saj ga domači niso mogli odkupiti. Ko se je vrnil iz suženjstva, se je poročil in poskusil srečo z dramami in prozo. Po uspehu s prvim delom Don Kihot je kot poklicni pisatelj do smrti leta 1616 živel v Madridu, . Don Kihot mu ni prinesel bogastva, kot je sam pričakoval, temveč le slavo.

Več ...

Arhiv

uredi

Novi članki

Kategorija Književnost

uredi

Navedki

V Galicijo sem že zdavnaj želel priti, ne morda v službo in za dolga leta, ampak kot turist lahkih nog in vedrega srca, ki z jasno mislijo motri nove kraje in ki neobložen z jarmom službe nabira le takšne vtiske, ki prijajo njegovi duši, in se lahko povrne na svoj dom, ko se ga polasti dolgočasje in domotožje, ta zvesta spremljevalca turistov. Predlani meseca oktobra se je moja želja izpolnila: nekega oblačnega dne sem se vozil z Moravskega v Krakov z namenom, da tam ostanem pet dni. Z mračnostjo nebosklona se je ujemala gola in pusta zemlja, podobna uveli starki, ki s praznima rokama in mučno skrbjo na rjavkastem, razoranem obličju ter z resnim pogledom svari svoje sinove: Gospodarite z darovi, ki ste jih baš kar prejeli od mene; ničesar več nimam za vas. To je njena stara pesem, ki jo poje vsako jesen, odkar biva človek na njej. Pa njen opomin ni oplašil smelega pozemskega sina. Ko ni mogel več izhajati s tem, kar mu je rodila na površju, je šel in odprl njene grudi in jel iz njene notranjosti spravljati na dan njene črne zaklade, seveda tam, kjer so bili pogoji za to. Neizmerna bogastva ima zemlja shranjena v sebi na meji Morave in Šlezije, na Ostravskem, koder me je peljala pot v Krakov.

(Fran Maselj Podlimbarski, Izlet v Krakov, Ljubljanski zvon 1907)

Arhiv

uredi

Izbrani pojem

Fánovska literatura ali literatura fanov je poseben tip književnosti, ki jo pišejo ljubitelji na podlagi likov in situacij nekega izvirnega literarnega ali druge vrste dela. Posebna lastnost, ki jo ločuje od literature sicer, je tako izpeljanost iz literarne predloge. Elementi izvirnika, ki jih fani prevzemajo v svojem pisanju, so poimenovani kanon. Fanovske zgodbe praviloma niso knjižno izdane, objavljajo se v tako imenovanih fanzinih, revijah ali glasilih, ki jih izdajajo fanovski klubi, v največji meri pa na spletnih arhivih in fanovskih forumih. Takšno pisanje nastaja iz želje ljubiteljev nekega dela, da bi se zgodba njihovih priljubljenih literarnih likov nadaljevala ali da bi se ti preizkusili v situacijah, ki si jih izvirni avtor ni zamislil.

Fanovska literatura v večini nastaja na podlagi literarnih uspešnic. Zgodbe, ki jih fani prosto objavljajo na spletu, niso avtorizirane in tako odpirajo vprašanje kršenja avtorskih pravic. Slovenska zakonodaja dopušča proste predelave knjižnih del, med katere bi lahko uvrstili tudi fanovsko literaturo, vendar pri nas ta problem ni izpostavljen. Nekatere ameriške organizacije se zavzemajo za uvrstitev fanovske literature v licenco poštena uporaba. Več ...

Arhiv

uredi

Teme

Ljudje:
Literarni avtorji: seznam slovenskih pisateljev | seznam slovenskih dramatikov | seznam slovenskih pesnikov | seznam slovenskih mladinskih pisateljev
Literarni zgodovinarji: seznam slovenskih literarnih zgodovinarjev | slovenski esejisti | slovenski kolumnisti

uredi

Portal:Literatura

Literarni portal

Izbrano delo

Izbrani avtor

Novi članki

Kategorija Književnost

Navedki

Izbrani pojem

Teme

Ostali projekti