Društvo slovenskih pisateljev

Društvo slovenskih pisateljev je neprofitno stanovsko združenje slovenskih književnikov s sedežem v Ljubljani.

Društvo je bilo ustanovljeno 21. aprila 1872 v Ljubljani. Pobudnik in prvi predsednik je bil Davorin Trstenjak. Tekom zgodovine se je društvo večkrat preimenovalo (Društvo slovenskih leposlovcev 1920, Društvo slovenskih književnikov, sedanje ime ima od leta 1968) ter doživljalo obdobja neaktivnosti. Od leta 1945 je društvo delovalo v okviru Zveze književnikov Jugoslavije, iz katerega je z uradnim aktom izstopilo februarja 1990. V društvu se samostojno in prostovoljno povezujejo slovenski pisatelji, ter tako uresničujejo svoje skupne družbene in kulturne interese. Dejavnost društva se že skoraj 150 let zavzema za ustvarjalno svobodo in čim boljši položaj slovenske mladinske književnosti. V svojo dejavnost vključuje ustvarjalce s celotnega slovenskega prostora. Sodeluje pri sprejemanju predpisov, ki urejajo avtorske moralne, socialne pravice, organizira književne nastope, ter kulturna srečanja, simpozije.

Društvo podeljuje tudi literarno nagrado desetnica za mladinsko in otroško literaturo z namenom uveljavitve tovrstnega leposlovja znotraj društva, kakor tudi v širši javnosti.

Od leta 1998 je del Evropskega pisateljskega kongresa.[1]

Predsedniki društva uredi

  1. Davorin Trstenjak
  2. Rajko Perušek
  3. Anton Funtek
  4. Alojz Gradnik
  5. Oton Župančič
  6. France Koblar
  7. Miško Kranjec (3 mandati: 1945-48, 1948/9-51 in 1972-75)
  8. France Bevk (2 mandata)
  9. Ivan Potrč (2 mandata)
  10. Mile Klopčič
  11. Beno Zupančič
  12. Matej Bor
  13. Anton Ingolič
  14. Mira Mihelič
  15. Janez Menart
  16. Ciril Kosmač
  17. Tone Pavček
  18. Tone Partljič
  19. Rudi Šeligo
  20. Dane Zajc
  21. Evald Flisar (3 mandati)
  22. Tone Peršak
  23. Vlado Žabot
  24. Slavko Pregl
  25. Milan Jesih
  26. Veno Taufer
  27. Ivo Svetina
  28. Aksinja Kermauner
  29. Dušan Merc

Sklici in opombe uredi

  1. »Društvo slovenskih pisateljev sprejeto v Evropski pisateljski kongres; v Stockholmu največ o zaščiti avtorskih pravic v globalnih komunikacijskih mrežah«. Slovenska tiskovna agencija. 16. september 1998. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 19. avgusta 2014. Pridobljeno 16. avgusta 2014.

Glej tudi uredi

Zunanje povezave uredi