Književnost

Knjižévnost ali literatúra, slóvstvo označuje poseben način komunikacije, ki ga prepoznavamo po oznakah njegovih specifičnih oblik, npr. roman, sonet, tragedija, idilična povest. V ožjem pomenu obsega samo dela besedne umetnosti (leposlovje, beletristika), tj. besedil v umetnostnem jeziku, v širšem pa tudi žanre drugačnega značaja: dnevnik, pisma, spomini, pridiga, molitev itd.

Književnost poznajo različna ljudstva, združbe, filozofske šole ali zgodovinske dobe. V splošnem velja, da je književnost nekega ljudstva zbirka besedil, ki jih ta ima. S to oznako književnosti lahko gledamo enako na judovsko Biblijo, pesnitev Beowulf, Iliado, Odisejo ali roman Zločin in kazen. Književnost enačijo tudi z zbirko zgodb, pesmi in iger, ki obravnavajo določeno temo. V tem primeru lahko govorimo tudi o književnosti brez nacionalnega značaja.

Književnost po izvoru uredi

Zvrsti, vrste, žanri uredi

Pripovedništvo ali proza uredi

Pesništvo ali poezija uredi

Dramatika uredi

V dramskih delih ena, dve ali več oseb govori, kot da so postavljene pred navzočimi poslušalci ali gledalci v neko zunanje dogajanje ali stanje. Čas je za govoreče osebe sedanji in tudi gledalec ima vtis, da se vse dogaja pred njim. Dramatika dobi nazorno podobo šele na odru in je tesno povezana z gledališčem, čeprav jo lahko tudi le beremo.

Polknjiževne zvrsti uredi

Književnost posameznih zgodovinskih obdobij uredi

Književnost posameznih narodov uredi

Književne nagrade uredi

Nobelova nagrada za književnost
Newberyjeva medalja za otroško književnost
Caldecottova medalja za ilustrirano otroško knjigo
Slovenske literarne nagrade
Seznam evropskih književnih nagrad

Zunanje povezave uredi

Poglejte si besedo književnost ali Književnost v Wikislovarju, prostem slovarju.

Ta članek o književnosti je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite.