Književnost

Knjižévnost ali literatúra, slóvstvo označuje poseben način komunikacije, ki ga prepoznavamo po oznakah njegovih specifičnih oblik, npr. roman, sonet, tragedija, idilična povest. V ožjem pomenu obsega samo dela besedne umetnosti (leposlovje, beletristika), tj. besedil v umetnostnem jeziku, v širšem pa tudi žanre drugačnega značaja: dnevnik, pisma, spomini, pridiga, molitev itd.

Stare knjige

Književnost poznajo različna ljudstva, združbe, filozofske šole ali zgodovinske dobe. V splošnem velja, da je književnost nekega ljudstva zbirka besedil, ki jih ta ima. S to oznako književnosti lahko gledamo enako na judovsko Biblijo, pesnitev Beowulf, Iliado, Odisejo ali roman Zločin in kazen. Književnost enačijo tudi z zbirko zgodb, pesmi in iger, ki obravnavajo določeno temo. V tem primeru lahko govorimo tudi o književnosti brez nacionalnega značaja.

Književnost po izvoruUredi

Zvrsti, vrste, žanriUredi

Pripovedništvo ali prozaUredi

Pesništvo ali poezijaUredi

DramatikaUredi

V dramskih delih ena, dve ali več oseb govori, kot da so postavljene pred navzočimi poslušalci ali gledalci v neko zunanje dogajanje ali stanje. Čas je za govoreče osebe sedanji in tudi gledalec ima vtis, da se vse dogaja pred njim. Dramatika dobi nazorno podobo šele na odru in je tesno povezana z gledališčem, čeprav jo lahko tudi le beremo.

Polknjiževne zvrstiUredi

Književnost posameznih zgodovinskih obdobijUredi

Književnost posameznih narodovUredi

Književne nagradeUredi

Nobelova nagrada za književnost
Newberyjeva medalja za otroško književnost
Caldecottova medalja za ilustrirano otroško knjigo
Slovenske literarne nagrade
Seznam evropskih književnih nagrad

Zunanje povezaveUredi

Poglejte si besedo književnost ali Književnost v Wikislovarju, prostem slovarju.

Ta članek o književnosti je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite.