Odpre glavni meni

Seminar slovenskega jezika, literature in kulture

Seminar slovenskega jezika, literature in kulture (SSJLK) je prireditev za tuje sloveniste, ki jo organizira Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik navadno v prvih tednih julija.

Naslovnica 45. zbornika SSJLK

Vsebina

ZgodovinaUredi

Seminar slovenskega jezika, literature in kulture (SSJLK) je dvotedenska prireditev, ki jo od leta 1965 organizira Oddelek za slovenistiko v prvi polovici meseca julija. Namenjena je tujim slavistom, zlasti slovenistom - univerzitetnim učiteljem, znanstvenim delavcem, študentom pa tudi prevajalcem, raziskovalcem, publicistom ter kulturnim in prosvetnim delavcem iz slovenskega zamejstva. Udeležencev je vsako leto do 130 iz približno 25 držav, za tiste s slabšim predznanjem slovenščine pa poteka intenzivni tečaj jezika že teden dni pred uradnim začetkom prireditve.

Prvi SSJLK je nastal iz spoznanja, da je poznavanje Slovenije in Slovencev v svetu pomanjkljivo, in iz želje, da se slovenističnemu svetu in drugim strokovnjakom posreduje avtentično vedenje o jeziku, literaturi in kulturi ter o nacionalnih problemih Slovencev.

Opis prireditveUredi

Seminar slovenskega jezika, literature in kulture je poletna prireditev, ki poleg poglabljanja splošnega jezikovnega znanja ponuja premišljen program tečajev, predavanj, delavnic, vaj ter popoldansko-večerne prireditve. S strokovnimi ekskurzijami razširja kulturne zmožnosti udeležencev. Udeležencem je na voljo tudi individualna konverzacija, ki jo izvajajo študenti višjih letnikov slovenistike. Na seminarju sodeluje več kot 20 predavateljev različnih strok ter okoli 15 lektorjev z bogatimi pedagoškimi izkušnjami in strokovnim znanjem.

Tri vrste dela:

  • pouk slovenskega jezika v lektoratih,
  • predavanje strokovnjakov o slovenskem jeziku, literaturi in kulturi,
  • spremljevalni program, ki udeležence seznanja s Slovenijo in Slovenci.

LektoratiUredi

Število skupin je v skladu s številom udeležencev nenehno naraščalo: od 2 do več kot 10 skupin. Na prvih seminarjih so lektorate vodili sami fakultetni učitelji. Med lektorji zdaj prevladujejo specializirani lektorji slovenskega jezika kot tujega, ostala pa je tradicija, da so med njimi asistenti in docenti Oddelka, ki vodijo višje stopnje lektorata z jezikoslovno ali literarnovedno usmerjenostjo.

Predavanja in posebni tečajiUredi

Vsebinsko jedro seminarja je predavateljski del. Večina predavateljev je članov Oddelka za slovanske jezike in književnosti, Filozofske fakultete in drugih najvišjih znanstvenih in kulturnih institucij, ki raziskujejo v naslovu seminarja zajeta področja - slovenski jezik, kulturo, zgodovino, etnologijo, muzikologijo, itd. Na izbiro je jutranji tečaj. V sklopu seminarja se odvija tudi Parada mladih, kjer raziskovalni aspiranti predstavijo sveže razkiskovalne rezultate, ki so po možnosti povezani s krovno temo seminarja.

Spremljevalni programUredi

Študijska ekskurzija vodi v različne dele Slovenije, tudi v zamejstvo. Seminar pripravlja oglede muzejev, galerij, knjižnic, gledaliških in filmskih predstav, glasbenih in literarnih večerov, strokovno vodenih sprehodov po Ljubljani ...

UdeleženciUredi

Od 25 udeležencev na 1. seminarju leta 1965 je število postopno raslo in še pred 10. seminarjem leta 1974 preseglo število 100. Zanimanje za udeležbo na seminarju je vedno večje. SSJLK je gostil udeležence od vsepovsod - poleg vseh evropskih držav še iz ZDA, Kanade, Argentine, Mehike, Avstralije, Kitajske, Japonske, Izraela, Vietnama ... Največ udeležencev je iz sosednjih in slovanskih držav, precej jih je po navadi iz Nemčije in Francije.

Organiziranje in financiranjeUredi

Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport, ki prireditev financira, omogoča večini kandidatov udeležbo s štipendijami –- le-te so podeljene v tujih državah preko meddržavnih pogodb in sporazumov, neposredno slovenskim zamejskim organizacijam ali jih posameznikom podeli seminarski odbor. Prireditve se je možno udeležiti tudi samoplačniško.

Teme in predsednikiUredi

Prvi seminarji so ponujali sistematične in temeljne informacije o slovenistiki, potem pa so prišle v ospredje bolj specialne in aktualne teme, vedno pa je šlo za predstavitev najnovejših raziskovalnih dosežkov domače znanosti.

Seznam nekaterih krovnih tem:

Predsednik 1. seminarja je bil Tine Logar (1965, 1974), sledil so mu Boris Paternu (1966, 1969), Franc Zadravec (1967, 1989), Franc Jakopin (1968, 1977), Jože Toporišič (1971, 1980), Breda Pogorelec (1972, 1979, 1988) Matjaž Kmecl (1973, 1981), Jože Koruza (1978, 1984), Helga Glušič (1976), Martina Orožen (1975, 1982, 1994, 1995), Janez Dular (1985), Alenka Šivic Dular (1987), Ada Vidovič Muha (1987), Miran Hladnik (1992, 1993), Aleksandra Derganc (1996, 1997), Erika Kržišnik (1998, 1999), Irena Orel (2000, 2001), Boža Krakar Vogel (2002, 2003), Marko Stabej (2004, 2005), Irena Novak Popov (2006, 2007), Mateja Pezdirc Bartol (2008, 2009), Vera Smole (2010, 2011). V zadnjih letih se predsedniki menjajo na 2 leti.

Viri in zunanje povezaveUredi