Oddelek za slavistiko, Filozofska fakulteta v Ljubljani

Poslanstvo

Poslanstvo Oddelka za slavistiko je zagotavljati poznavanje slovanskih jezikov in kultur in raziskovanje njihove vpetosti v družbene in kulturne stvarnosti preteklosti, v sedanjem trenutku in perspektivah prihodnjega razvoja.

Zgodovina

Oddelek za slavistiko deluje na Filozofski fakulteti od študijskega leta 2002/2003. Ob razdružitvi Oddelka za slovanske jezike in književnosti delujeta nova samostojna oddelka, Oddelek za slavistiko in Oddelek za slovenistiko. Ohranjenih je nekaj skupnih organizacijskih oblik delovanja (knjižnica, pisarna, predstojniška soba, predavalnice). Oddelek za slavistiko je ohranil vse dotedanje oblike poučevanja in preučevanja slovanskih jezikov in književnosti ter primerjalnega slovanskega jezikoslovja. Oddelek se je poleg tega ustanovil tri nove katedre za zahodnoslovanske jezike in književnosti, in sicer češčine, poljščine in slovaščine.

Knjižnica

Nastanek knjižnice Oddelka za slovenistiko in Oddelka za slavistiko oziroma knjižnice takratnega seminarja za slovansko filologijo je tesno povezan z ustanovitvijo ljubljanske univerze leta 1919. Nakup knjižnice graškega profesorja slovanske filologije dr. Gregorja Kreka in občasni darovi raznih profesorjev (Pleteršnik, Nahtigal, Ramovš, Kidrič idr.) ter volila (Slovenska matica, ljubljanski župan Ivan Hribar idr.) so omogočili delo seminarja in s tem tudi oddelčne knjižnice. Prve knjige je katalogiziral dr. Avgust Pirjevec, ki je kasneje deloval v državni licejski knjižnici, za nji je bil za knjižničarja imenovan študent slavistike Rudolf Kolarič, po letu 1929 pa je njegovo delo nadaljeval asistent Zvonko A. Bizjak. Po drugi svetovni vojni je v njej delala cela vrsta mladih asistentov na Oddelku za slovanske jezike in književnosti. Leta 1954 je dobila svojo prvo bibliotekarko, Irmo Maričič (Ožbolt). Za njo je knjižnico do konca leta 1996 uspešno vodil viš. bibl. specialist Marko Kranjec. Danes je knjižnici zaposlenih pet bibliotekark z ustrezno strokovno izobrazbo.

Knjižnica, ki je skupna za študente in raziskovalce oddelka za slovenistiko in oddelka za slavistiko, naroča, obdeluje in hrani gradivo (monografije, serijske publikacije in neknjižno gradivo) s področja zahodno-(poljščina, češčina, slovaščina, lužiška srbščina), vzhodno-(ruščina, ukrajinščina, beloruščina) in južnoslovanskih (slovenščina, hrvaščina, srbščina, bosanščina, črnogorščina, bolgarščina) jezikov in književnosti. Vsebuje tudi večje število publikacij s področij, ki so interdisciplinarno povezana s pedagoškim in raziskovalnim delom na obeh oddelkih. Uporabniki nimajo prostega dostopa, ker je le to shranjeno v skladišču ter razporejeno po strokovnih skupinah, označenih z okrajšavami latinskih nazivov, znotraj teh skupin pa postavljeno po tekočih številkah. Uporabnikom sta na voljo klasični listkovni in računalniški katalog (COBBISS/OPAC). Redko in dragoceno gradivo, enciklopedije, slovarje in periodiko uporabniki lahko pregledujejo le v prostorih knjižnice ali skupni čitalnici (klet 015), enako velja tudi za posebno gradivo (diplomske naloge, magisterije in doktorate). [2] Čeprav si knjižnica prizadeva, da bi hranila vse gradivo na enem mestu, to zaradi prostorske stiske ni mogoče. Dodatne prostore ima v oddaljenem depoju na Karlovški, vendar pa se zaposlene v knjižnici trudijo, da uporabnik tudi gradivo, ki je hranjeno tam dobi čim prej.

Poleg teh osnovnih nalog je knjižnica informacijsko središče za vse, ki se ukvarjajo s področja slovanske filologije, informacijsko opismenjuje uporabnike, omogoča dostop do elektronskih virov, posreduje bibliografske in druge informacijske storitve ter skrbi za bibliografije raziskovalcev na slovenistiki in slavistiki.

Študijski programi in organiziranost

Dodiplomski študij

• Bohemistika - diplomanti in diplomantke prvostopenjskega dvodisciplinarnega univerzitetnega študijskega programa Bohemistika pridobijo znanja in medkulturne jezikovne zmožnosti, ki po mendnarodnih standardih veljajo kot temeljne za profil dvodisciplinarnega diplomirane/diplomiranega bohemista/bohemistke.
• Južnoslovanski študiji – Študentje dvodisciplinarnega študijskega programa Južnoslovanski študiji pridobijo visoke jezikovne, literarne, kulturne in kontrastivne besedilne kompetence v hrvaščini in srbščini, bosanščini, črnogorščini ter makedonščini. Deloma pa tudi v bolgarščini. To pomeni, da so po končanem študiju sposobni kompetentno pisno in ustno komunicirati v teh jezikih ter, da dobro poznajo njihove književnosti, kulturo in družbo.

• Polonistika - prvostopenjski univerzitetni dvodisciplinarni študijski program Polonistika daje diplomantom/diplomantkam zmožnosti medkulturnega jezikovnega posredovanja, zagotavlja jim znanja, ki po uveljavljenih mednarodnih standardih veljajo kot temeljna za profil diplomiranega/diplomirane polonista/polonistke in ga/jo usposabljajo za funkcionalno uporabo znanj s področja poljskega jezika, književnosti, kulture, zgodovine in njune vloge v srednjeevropskem prostoru.

• Primerjalno slovansko jezikoslovje - cilj prvostopenjskega univerzitetnega dvodisciplinarnega študijskega programa Primerjalno slovansko jezikoslovje je ponuditi širok in raznolik študijski program, ki bo študentom/študentkam omogočil, da bodo slovanski svet in slovenstvo znotraj njega razumeli kot pomemben del evropskega kulturnega prostora ter ga znali umestiti v evropsko kulturno stvarnost tako iz zgodovinske kot tudi iz sodobne perspektive.

• Rusistika - prvosopenjski univerzitetni dvodisciplinarni študijski program Rusistika je zasnovan interdisciplinarno, njegov temelji cilj pa je zagotavljati diplomantom teoretične in strokovne osnove za učinkovito in sistematično reševanje konkretnih strokovnih problemov, uvesti diplomante v osnove raziskovanja ter jim hkrati omogočiti poglabljanje pridobljenega znanja na drugi stopnji.

• Slovakistika - diplomanti in diplomantke prvostopenjskega dvodisciplinarnega univerzitetnega študijskega programa Slovakistika pridobijo splošne jezikovne, literarne, kulturne in kontrastivne besedilne kompotence v slovenščini in slovanščini ter dodatne kompotence pri obveznem drugem slovanskem jeziku (češki, poljski, ruski jezik,...).

Podiplomski študij

• Magistrski študij Bohemistika - Drugostopenjski študijski program Bohemistika omogoča pridobitev poglobljenega znanja, usposobljenosti ali zmožnosti, ki ustrezajo splošnim oz. predmetno specifičnim kompetencam magistra/-ice bohemistike. Diplomanti bohemistike si pridobijo široko in temeljno humanistično izobrazbo tako na teoretični kot uporabni ravni ter poglobljeno znanje na področju češke zgodovine, književnosti, kulture in specifična filološka znanja na jezikovnem področju. Program usposablja za zahtevne ustvarjalne naloge in potrebe, predvsem pa za samostojno delo na področju raziskovanja, prevajanja, literarne in znanstvene kritike, interdisciplinarnih povezav v širšem medkulturnem prostoru

• Magistrski študij Južnoslovanski študiji - Temeljni cilj študijskega programa je, da diplomantke in diplomanti pridobijo kompetence za znanstvenoraziskovalno in strokovno delo na področju kulture in diplomacije (prevajalec, urednik lektor, samostojni referent, strokovni in poslovni tajnik, turistični delavec …), gospodarstva (zunanja trgovina) in javne uprave oz. za opravljanje poklicev, ki predvidevajo na ustreznem področju široko razgledane strokovnjake.

• Magistrski študij Polonistika - Drugostopenjski program Polonistika je zasnovan kot nadgradnja prvostopenjskega programa. Z drugostopenjskim programom si diplomanti polonistike pridobijo široko in temeljno humanistično izobrazbo tako na teoretični kot uporabni ravni ter poglobljeno znanje na področju poljske zgodovine, književnosti, kulture in specifična filološka znanja na jezikovnem področju. Program usposablja za zahtevne ustvarjalne naloge in potrebe, predvsem pa za samostojno delo na področju raziskovanja, prevajanja, literarne in znanstvene kritike in interdisciplinarnih povezav v širšem medkulturnem prostoru

• Magistrski študij Rusistika - Temeljni cilj študijskega programa je, da diplomantke in diplomanti pridobijo kompetence za znanstvenoraziskovalno in strokovno delo na področju javne uprave, gospodarstva (zunanja trgovina), kulture in diplomacije (samostojni referent, strokovni in poslovni tajnik, prevajalec, urednik, lektor, turistični delavec …) oz. za opravljanje poklicev, ki predvidevajo na ustreznem področju široko razgledane strokovnjake.

• Magistrski pedagoški študij Rusistika - Drugostopenjski magistrski pedagoški dvopredmetni študijski program Rusistika usposablja visoko kvalificirane profesorice oz. profesorje ruščine, ki so sposobni kompetentno pisno in ustno komunicirati v ruskem jeziku ter vzpostavljati komunikacijo med pripadniki različnih kultur in jezikov, obenem pa so sposobni prenašati pridobljeno znanje naprej, in sicer tako s področja jezikoslovja in literature, kot tudi s področja kulture in širšega družbenega življenja.

• Magistrski študij Slovakistika - Drugostopenjski magistrski dvodisciplinarni programi so nadgradnja prvostopenjskih programov in usposabljajo za kompleksnejše in zahtevnejše naloge in potrebe na splošnem humanističnem področju. Diplomanti in diplomantke drugostopenjskega magistrskega študijskega programa Slovakistika pridobijo znanja in medkulturne jezikovne zmožnosti, ki po mednarodnih standardih ustrezajo profilu magistra/ice slovakistike

• Magistrski pedagoški študij slovakistika - Podiplomski študij slavistike je namenjen predvsem diplomantom slavistike in slovenistike ter drugim knjižno-jezikovnim smerem na filozofskih ali pedagoških fakultetah slovenskih in drugih univerz. Kandidatom omogoča, da si pridobijo znanstveni naziv magister/magistrica znanosti. Z nadaljevanjem tega študija, z izdelavo doktorske disertacije in njenim uspešnim zagovorom pa si kandidati pridobijo naslov doktor/doktorica znanosti.

Bolonjski študijski programi

Po letu 2004 so se katedre z vizijami prihodnjega razvoja posameznih strok in prilagajanjem programov novim zahtevam lotile bolonjske prenove. Od študijskega leta 2009/2010 že deluje bolonjski študijski program.

Predstojniki

• 2002 - 2003 dr. Vladimir Osolnik
• 2003 - 2008 dr. Aleksandra Derganc
• 2008 - 2014 dr. Nikolaj Jež
• 2014 - dr. Namita Subiotto

Prireditve

• Člani oddelka vsako leto s prispevki sodelujejo pri organizaciji slovenističnih mednarodnih prireditev. Prav tako sodelujejo pri vsakoletnem največjem znanstvenem simpoziju Obdobja Arhivirano 2009-03-06 na Wayback Machine..

• Ena najodmevnejših mednarodnih prireditev ljubljanske slavistike je bil Svetovni slavistični kongres. Potekal je od 15. do 23. avgusta 2003, v Cankarjevem domu v Ljubljani. Pri kongresu je poleg Filozofske fakultete sodelovalo več znanstvenih ustanov, zlasti ZRC SAZU. Kongresa se je udeležilo več kot 800 slavistov iz 36 držav. Kot predsednica ga je vodila prof. dr. Alenka Šivic-Dular. Prireditev je dober teden zaznamovala znanstveni in kulturni utrip Ljubljane, spremne prireditve, knjižne razstave, okrogle mize ... Časopisne informacije in medijski odzivi pa so pokazali visoko raven, velik pomen in mednarodno odzivnost slovenske slavistične in slovenistične stroke.

Študentska skupnost

Študentje slavistike imajo razmeroma pestre in bogate obštudijske dejavnosti. Vse katedre vsako leto organizirajo brucovanje. Južnoslovanske katedre vsako leto ob zaključku poletnega semestra prirejajo Slovanske večere, na katerih sodelujejo vse slavistične študijske smeri, zadnje leto pa so se jim pridružili tudi slovenisti. Katedra za zahodnoslovanske jezike in književnosti je uvedla redna predbožična srečanja z družbenim in glasbenim programom. Prav tako pa je uvedla tudi četrtkove filmske večere ter občasne literarne pogovore z ustvarjalci iz srednje Evrope in priznanimi slovenskimi prevajalci. Na ruski katedri pa že od leta 2000 deluje pevski zbor, ki tudi nastopa na raznih prireditvah. Vse katedre vsako leto organizirajo študijske ekskurzije, ki jih imajo večinoma predvidene v študijskih programih.

Viri

1. Oddelek za slavistko. Ljubljana: Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani. Pridobljeno 13. 5. 2009. s svetovnega spleta: http://www.ff.uni-lj.si/oddelki/slavistika/index.htm
2. Praktični spisovnik ali šola besednega ubesedovanja. Ljubljana: Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani. Pridobljeno 13. 5. 2009. s svetovnega spleta: http://lit.ijs.si/spisovn.html

3. Sollner-Perdih, A. (2014). Knjižnica Oddelka za Slovenistiko in Oddelka za Slavistiko. Ljubljana.

Zunanje povezave

• Slavistično društvo Slovenije Arhivirano 2009-04-11 na Wayback Machine.
• Slavistična revija Arhivirano 2009-08-13 na Wayback Machine.
• Center za slovenščino