Letališče Edvarda Rusjana Maribor

letališče v Sloveniji
(Preusmerjeno s strani Letališče Maribor)

Letališče Edvarda Rusjana Maribor (IATA: MBXICAO: LJMB) je drugo največje mednarodno letališče v Sloveniji in je poleg Ljubljanskega letališča in Cerkljanskega edino primerno za mednarodni komercialni letalski promet ter opremljeno z ILS. Na tej lokaciji je letališče od leta 1953 imenovano Skoke za športne potrebe, leta 1976 pa je bilo dograjeno za mednarodni promet. Rekordno št. potnikov je bilo 187 516 leta 1978. Ima dve vzporedni stezi: eno asfaltno dolgo 2500 metrov in drugo krajšo travnato dolgo 1200 metrov. Nahaja se v občini Hoče-Slivnica, 10 kilometrov južno od Maribora. Leta 2008 so letališče poimenovali po Edvardu Rusjanu, pionirju slovenskega letalstva. Na letališču deluje tudi najstarejši slovenski letalski klub Letalski center Maribor, ustanovljen leta 1927.

Letališče Edvarda Rusjana Maribor
Povzetek
Tip letališčaMednarodno letališče
LastnikRepublika Slovenija
UpraviteljDRI upravljanje investicij d.o.o.
SlužiMaribor
LokacijaHoče-Slivnica
Nadmorska višina AMSL267 m
Koordinati46°28′48″N 015°41′10″E / 46.48000°N 15.68611°E / 46.48000; 15.68611 (Letališče Edvarda Rusjana Maribor)
Spletna stran[1]
Zemljevid
Letališče Edvarda Rusjana Maribor se nahaja v Slovenija
Letališče Edvarda Rusjana Maribor
Letališče Edvarda Rusjana Maribor
Lokacija letališča v Sloveniji
Vzletno-pristajalna steza
Smer Dolžina (m) Površina
14/32 2500 Asfalt
14/32 1200 Trava
Statistika (2015)
Št. potnikov8890
Sprememba št. potnikov v letih 2014/2015Upad 64%
Vir: Slovenian AIP at EUROCONTROL[1]

Zgodovina uredi

 
Padalski skoki Ju-52 1960
 
Letala Douglas C-47 Dakota 1961
 
Pestro klubsko letališče 1961

Izgradnja športnega letališča Skoke 1953 uredi

Leta 1953 je letalski klub zgradil na sedanji lokaciji nadomestno travnato letališče Skoke za potrebe Letalskega centra Maribor, ker je bilo prejšnje klubsko letališče Maribor Tezno prenevarno za letenje. V času 1953 do 1976, ko je delovalo samo travnato letališče, se je na tej lokaciji izšolalo preko 1000 pilotov.

Izgradnja mednarodnega letališča 1976 uredi

Z željo Štajerske regije po večji povezanosti s svetom, se je leta 1976 dokončno izgradilo letališče za mednarodni promet na isti lokaciji in ima v tej podobi še danes dve steze: travnato in asfaltno. Letališče so za komercialni promet odprli maja 1976.

 
JAT DC-9 je bil glavni prevoznik
 
Domača Aurora Airlines MD-82

V času Jugoslavije je bil glavni prevoznik JAT, ki je letel večinoma v Beograd in na obalo Jadrana. Leta 1978 je bilo rekordno število potnikov, kar 187.516 potnikov. Pred letom 1990 številka prepeljanih potnikov ni nobeno leto padla pod 50.000 letno, v povprečju pa je letno bilo prepeljanih 85.000 potnikov v letih 1976-1990.

Osamosvojitev 1991 uredi

Po osamosvojitvi Slovenije leta 1991 številka prepeljanih potnikov ni presegla 25.390. Izguba Jugoslovanskega trga in potreb po letih nekdanjo v prestolnico se je izrazito kazala kot znižanje prometa.

Obnova letališča in preimenovanje uredi

Leta 1999 so prenovili letališko stezo, leta 2000 pa še letališko ploščad. Leta 2005 je bil obnovljen sistem za instrumentalno pristajanje ILS CAT I ter transformatorsko razdelilne postaje. Leta 2012 so odprli popolnoma nov terminal, vreden 15 milijonov evrov, ki bo omogočal prevoz 600,000 potnikov na leto.[2] Leta 2013 je bil prenovljen še stari potniški terminal. 22. februarja 2008 se je Vlada Republike Slovenije na predlog mariborskega letališča in državljana Silva Škornika odločila, da bo Letališče Maribor tudi preimenovala. Tako so ga 15. junija 2008, ko je tam potekal velik mednarodni letalski miting, uradno preimenovali v Letališče Edvarda Rusjana Maribor. Ime nosi po pionirju slovenskega letalstva Edvardu Rusjanu.[3]

Leta 2002 je bila družba Aerodrom Maribor d.o.o. v celoti prodana podjetju Prevent Global d.d. iz Slovenj Gradca. Prevent Global je Aerodrom Maribor d.o.o. prodal novemu lastniku, podjetju AvioFun d.o.o. iz Libelič, ki je tako postal 100% lastnik letališča.[4]. V tem letu je bilo prepeljanih kar 15,000 potnikov, enkrat več kot leto prej.[5] Oktobra 2014 je Delavska hranilnica d.d. odkupila večinski delež letališča. Z dokapitalizacijo skoraj enega milijona evrov Delavska hranilnica d.d. kupila 57% delež, podjetju AvioFun d.o.o. pa je ostal 43% delež.[6] Od 9. junija 2015 je Delavska hranilnica d.d., potem ko je odkupila še preostali 43% delež od podjetja AvioFun d.o.o., postala edina ter s tem 100% lastnica Aerodroma Maribor d.o.o., ki upravlja z mariborskim letališčem.[7]

Leta 2003 je postalo matično letališče družbe Slovenian Spirit, ki je ponujala redne lete v Pariz in Salzburg, prav tako pa veliko čarterskih letov v obalna mesta. Med leti 2005 in 2009 je bilo matično letališče slovenski letalski družbi Aurora Airlines, ki je na vrhuncu imela 4 letala McDonnell Douglas MD-82/83. Eno izmed letal McDonnell Douglas MD-82 z registrsko oznako S5-ACC je za namen razstavnega eksponata odkupil Letalski center Maribor: Letališka cesta 30, Miklavž na Dravskem polju in je parkirano na šporni strani letališča Maribor ter je na voljo za ogled obiskovalcem. Aurora je letela redne lete v Prištino, Nemčijo in Italijo. Od 5. junija 2007 do 27. marca 2008 so na letališču pristajala letala nizkocenovne letalske družbe Ryanair, ki so ob torkih, četrtkih in sobotah letela v London-Stansted in nazaj. Leta 2012 je družba Express Airways ustanovila letalsko šolo na letališču, uporabljali so letalo Tecnam P2006T. Od 1. junija 2015 je bila vzpostavljena povezava London-Southend ter avtobusna povezava z glavno avtobusno postajo v Mariboru (vmesna postaja v Hočah). Povezava z Londonom je trajala do konca septembra 2015. Polete je opravljala Adria Airways.[8] V začetku avgusta 2018 je VLM Airlines Slovenia odpovedal še zadnjo redno linijo iz mariborskega letališča.[9]

Promet letališča uredi

 
Letalo MD-82
 
Super Puma Letalski center Maribor


Glejte vir poizvedbe v Wikipodatkih in vire.


Leto Število potnikov Rast
( v + ali − )
Tovor
(v tonah)
1976 33,516     100%   43
1977 88,256     163%   257
1978 187,516     112%   707
1979 127,000       32%   770
1980 103,294       18%   857
1981 103,846      0,5%   663
1982 77,558       25%   516
1983 76,409      1,5%   610
1984 72,271      5,4%   452
1985 63,074       13%   738
1986 82,955       31%   1771
1987 94,737       14%   1076
1988 79,075       16%   542
1989 51,998       34%   480
1990 29,649       43%   259
1991 12,660       57%   86
1992 25,390     100%   351
1993 18,941       25%   741
1994 4,773       75%   1568
1995 8,044       69%   1671
1996 9,293       16%   303
1997 11,064       19%   257
1998 14,288       29%   333
1999 11,758       18%   166
2000 10,496       11%   804
2001 218       98%   259
2002 1,017     366%   4406
2003 5,563     447%   1208
2004 7,093       27%   1544
2005 17,439     146%   641
2006 12,415       29%   37
2007 32,063     158%   20
2008 17,024       47%   107
2009 5,129       70%   158
2010 9,000       80%  
2011 6,000       33%  
2012 6,500         8%  
2013 14,065     116%  
2014 17,568       25%  
2015 23,588       42%   183
2016 6,832     245%   224
2017 3,712       84%   0
2018 2,887       29%   6
2019 5,126       78%   70
2020 3,069       67%   157
2021 4,956       38%  
2022 3,919       26%  
Vir: Siol[10] A.M.[11] ExYuAviation[12] Večer[13]

Sklici uredi

  1. EAD Basic
  2. »Na mariborskem letališču odprli novi potniški terminal«. Delo. 21. november 2012.
  3. »Mariborsko letališče z novim imenom«. RTV Slovenija. Pridobljeno 14. junija 2008.
  4. »Aviofun plačal celotno kupnino za mariborsko letališče«. 24ur.com. 14. avgust 2014.
  5. »Za zdaj bod z mariborskega letališča leteli le čarterji«. žurnal24. 29. marec 2014.
  6. »Delavska hranilnica postala nov lastnik na mariborskem letališču«. siol.net. 27. oktober 2014.
  7. »Delavska hranilnica je 100-odstotna lastnica Aerodroma Maribor«. Večer. 10. junij 2015. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 11. junija 2015. Pridobljeno 11. junija 2015.
  8. »Adria od danes iz Maribora trikrat tedensko v London«. siol.net. 1. junij 2015.
  9. »Mariborsko letališče brez še zadnje redne linije«. Mariborinfo.com. Pridobljeno 8. novembra 2018.
  10. »Za večino letališč v regiji lansko leto izjemno uspešno«. Siol.net. Siol. Pridobljeno 28. julija 2017.
  11. Aerodrom Maribor d.o.o. https://core.ac.uk/download/pdf/67545937.pdf
  12. https://www.exyuaviation.com/2023/01/former-yugoslav-airports-handle-over-26.html
  13. https://vecer.com/slovenija/na-letaliscu-edvarda-rusjana-maribor-letos-9912-premikov-zrakoplovov-in-le-se-2897-potnikov-kako-dalec-so-s-postopki-za-ozivitev-10264513

Viri uredi

  • Kladnik, Darinka Zgodovina letalstva na Slovenskem: od začetkov do današnjih dni, ZIP - Zavod za intelektualno produkcijo, Ljubljana 2008. (COBISS)

Zunanje povezave uredi