Cessna 152

Cessna 152 - C152 je dvosedežno enomotorno letalo ameriškega proizvajalca Cessna, certificirano po FAR-23 (za ZDA) oz. EASA CS-23 (za EU) za VFR, IFR, NVFR in nočni IFR. Uporablja se za: osnovno šolanje pilotov, nočno šolanje, inštrumentalno šolanje, šolanje inštruktorjev letenja, šolanje reševanja iz nepravilnih položajev, za letenje formacij, za nabiranje naleta bodočih poklicnih pilotov oz. inštruktorjev letenja ter za športno letenje, variante Aerobat pa še za akrobatsko šolanje. Po mnenju mnogih je najboljše šolsko letalo, zato se veliko letalskih šol raje odloči vzdržljiva stara letala kompletno obnoviti, kot pa da bi jih zamenjali za novejša. Je najbolj številčno proizvajano civilno dvosedežno letalo. C152 je bila razvita v konkurenci: Beechcraft Skipper, Piper Tomahawk in Grumman American AA-1 ter kasneje DA20-C1 Eclipse, če seštejmo vse proizvedene konkurente skupaj jih je C152 presegla v številu proizvedenih letal. C152 že preko trideset let ni več v proizvodnji, vendar se še vedno uporablja veliko število letal, mnogo jih ima danes že preko 15 000 ur in 60 000 pristankov ter so še vedno v redni uporabi. Predpisan resurs letala s strani Cessne je 30 000 ur. Cenovno je bila nova Cessna 152 precej dražja in konstrukcijsko močnejša od Cessne 172, saj je bila narejena v osnovi kot robusten trenažer. C152 poganja robusten 3,82 litrski štirivaljni bencinski bokser motor Lycoming O-235, ima podvozje tipa tricikel in dvokraki propeler McCauley.

Cessna 152
Cessna 152 Aerobat
Vloga Dvosedežno športno letalo
Izvor Flag of the United States.svg ZDA
Proizvajalec/-ci Cessna
Predstavljen 1977
Status Aktiven
Glavni uporabniki Mexican Navy
Bolivian Air Force
Bangladesh Army
Izdelovan 1977–1985
Število izdelanih 7 584 skupaj
396 Aerobat
Cena enote C152
$40,900 1985 ($98,916 v 2020)
C152 II Nav Pac
$45,345 1985 ($109,666 v 2020)
A152 Aerobat
$48,295 1985 ($116,800 v 2020)
C152 Aviat - obnovljena
$164,640 2020
Razvit iz Cessna 150
Šolska Cessna A152 Aerobat Bangladeškega vojnega letalstva
Cessna 152 AN-010 in AN-011 Panamske nacionalne straže
Cessna 152 letalske akademije EJ Flight Training

KarakteristikeUredi

Skupaj so zgradili 7 584 letal, med njimi je 7188 utility 152 in F152 ter 396 Aerobat-ov akrobatskih A152 in FA152, v ZDA je bilo sestavljenih 6988 letal in v Franciji 596 letal. Cessne 152 imajo samo 4 modelne variante (vse imajo Lycoming O-235, tudi akrobatski modeli):

  • C152, Cessna 152 - standardni model (CS 23 Utility + 4.4 g, - 1.76 g) ZDA: 6673 letal
  • A152, Cessna 152 Aerobat (C152A) - akrobatski model (CS 23 Aerobatic + 6.0 g, - 3.0 g) ZDA: 315 letal
  • F152, Reims Cessna 152 - standarni model (CS 23 Utility + 4.4 g, - 1.76 g) Francija: 515 letal
  • FA152, Reims Cessna 152 Aerobat (F152A) - akrobatski model (CS 23 Aerobatic + 6.0 g, - 3.0 g) Francija: 81 letal

Manevrske karakteristike variant 152 (odobreni manevri):

  • C152 in F152: Šandela, Lena osmica, Ostri zavoj, Prevlečenje, Vrij (CS 23 Utility + 4.4 g, - 1.76 g )
  • A152 in FA152 Aerobat: Šandela, Lena osmica, Ostri zavoj, Prevlečenje, Vrij, Luping, Kubanska osmica, Immelmann, Valjček, Raversman (CS 23 Aerobatic + 6.0 g, - 3.0 g)

Aerobat modeli imajo vsi dodane elemente:

  • Dodatna okna nad sedeži
  • Vrata kabine opremljena z mehanizmom za hitro odmetavnaje
  • Polni akrobatski pasovi
  • G-meter
  • Odstranljive sedežne blazine za prostor padala
  • Okrepljeni glavni in repni nosilec

Pri vseh 4 modelnih variant je bilo na voljo veliko opcijske avionike. C152II in C152T nista različna modela ali variante, ampak sta samo opcije, ki jih je bilo mogoče kupit poleg osnovne C152:

C152 II oz. Nav Pac paket opreme, ki je vključeval bolj kvalitetno avioniko za IFR letenje in dodatno notranjo opremo, zaradi česar ima malo večjo osnovno težo.

C152 T paket opreme za letalske šole, pri čemer je "T" označeval "trener" in ne pod-modela.

 
Flota 152 Royal Aero Club YPJT

C152 Aviat je generalno obnovljena Cessna 152, ne gre za nova letala ampak jih v ZDA družba Aviat generalno obnovi, obnovljena letala so cenjena na $164,640.

RazvojUredi

 
Reims Cessna FA152 Aerobat II - osnovni akrobatski trenažer
 
Originalni Urični Instrumenti
 
Cessna 152 Aerobat - Retrofitirana z novo avioniko

Prvo C152 so dobavili leta 1977. Cessno 152 so zgradili na podlagi prehodno uspešnega modela Cessna 150, le-to pa na podlagi predhodnih modelov Cessna 140 in 120. Cessna 152 je konkurirala letalom Beechcraft Skipper in Piper Tomahawk, vsa letala so predstavili istega leta.[1] Večino 152-k so zgradili v Cessnini tovarni v mestu Wichita, Kansas, ZDA. Licenčno so jih proizvajali tudi v Franciji pri podjetju Reims Aviation pod oznako F152/FA152,[2] francoske verzije so imele dodaten proti korozijski primer od znotraj. Leta 1985 se je prozvodnja zaključila, ko je Cessna začasno končala proizvodnjo vseh enomotornih batnih letal zaradi spremembe zakonodaje v ZDA, v Franciji je bilo v letu 1986 sestavljenih še zadnjih 9 letal.

Leta 2007 je Cessna oznanila novo lahko športno letalo 162 Skycatcher[3], ki ga je poganjal šibkejši manj kakovostni Continental O-200 s 100 KM, proizvodnja tega letala se je zaradi neuspeha končala leta 2013. Model je bil certificiran samo za trg ZDA kot LSA in ni imel FAR-23 certifikata (ali EASA CS-23), kar je še dodatno skrčilo trg zanimanja in možnosti resnega šolanja pilotov ter onemogočila vstop na trg EU. Skycatcher se ni obnesel na trgu, tudi vzdržljivost in varnost letenje je bila s C-162 precej nižja.

Med časom 152 so se pojavila nova šolska letala in se upokojila, medtem ko 152 ostaja v redni uporabi. Od zaključka proizvodnje C152 ni pravega naslednika ali konkurenta, ki bi lahko prevzel nalogo osnovnega šolanja pilotov in novih inštruktorjev letenja, ne glede nato, da je na voljo nekaj tipov sodobnih dvosedežni letal, kot je na primer Diamond DA20 ali Aquila A210, ki so se v letalskih šolah izkazali kot prenežni za masovno šolanje in številčne pristanke, ki jim C152ke kljubujejo kljub spoštljivi povprečni starosti leteče flote preko 35 let. Vse Cessna 152 lahko delajo Vrij, če imajo opravljene AD Note (AD 2009-10-09) - motiran kit komplet (P/N SK152-25), zato so tudi primerne za UPRT trening, novejša EASA CS-23 letala niso bila razvita za takšne manevre plus danes ni nobene variante (kot je Aerobat) novega dvosedežnega šolskega letala, ki bi bilo hkrati primerno za akrobacije in ugodnega nabiranje naleta pilotov. V Sloveniji je dolgoletni operator šolske flote treh letal C152 z dolgim dosegom Letalski center Maribor.

Moduli letalaUredi

MotorUredi

 
Lycoming O-235 na vseh 152

Vse Cessne 152 imajo preizkušen štirivaljni zračnohlajeni bokser Lycoming O-235 z delovno prostornino 3,82 litra, ki je v proizvodnji od leta 1942. Ta motor je 22% močnejši in kvalitetnejši od Conitinetala O-200, ki je bil v Cessni 150 in uporablja bolj kvalitetno gorivo 100LL (low lead) AVGAS. Motor ima najdaljši čas med obnovo (TBO): 2600 ur (2020 tovarniški motorji ZDA), kar je največ kar dosegajo batni motorji. Pogonska gred je direktno povezana s propelerjem brez reduktorja. Nosilec motorja je skonstruiran na podlagi izkušenj iz predhonice C150 in velja z ojačano požarno steno za izjemno trepežnega, tudi pri trših pristankih učencev. Letala proizvedena med letoma 1977 in 1982 so imele tovarniško Lycoming O-235-L2C s 110 KM pri 2550 vrtljajih. Potem so zaradi težav z nalaganjem svinca, predvsem pri ameriškem zelenem avgasu spremenili motor v O-235-N2C, ki je imel spremenjen bat in zgorevalno komoro in je razvil 108 KM pri 2550 vrtljajih. Danes imajo overholirana letala po večini O-235-L motorje.

RezervoarjiUredi

Cessna 152 ima t.i. standardne rezervoarje s prostornino 26 US Gal ali t.i. rezervoarje z dolgim dosegom 39 US Gal, ki ji omogočajo, da ostane v zraku do 7 ur.

TrupUredi

Trup je večinoma kovinski. Nekateri deli, kot so konci kril uporabljajo plastiko s steklenimi vlakni. Krilo ima 1 stopinjski dihedral.[4] Krilo je povezano s trupom z lahko prepoznavnim drogom. Letalo ima podvojene kontrole. Pozicija sedišča je bistveno bolj nazaj pod centrom krila kot v Cessni 172, zaradi česar je 152 bolj priljubljena pri inštruktorjih letenja in nabiralcih naleta ker nudi več sence, kar je izdatno pomembno za udobje po več urnem šolanju ali dolgotrajnem letenju.

PosodobitveUredi

 
Retrofit avionike GNSS Garmin430 RNAV - posodobi letalo
 
Retrofit avionike ADS-B - poveča varnost
 
Garmin G5 PFD/HSI in GFC500A/P
 
Austrian Airlines šolska flota
 
Austrian Airlines Cessna 152
 
Formacija treh A152 Bangladeških letalskih sil
 
Bangladeške Cessni A152 S3-BFR in S3-BML z strešnimi okni
 
AFN Aeroflota del Noroeste
 
Cessna A152 II Aerobat taksira
 
Cessna 152 z propelerjem Sensenich
 
S3-BML Bangladeška C152
 
Cessna A152 II Aerobat z propelerjem McCauley
 
Mainland Air velik operater C152
 
C152 Cockpit
 
Aerobat N7557L William-a K. Kershner-ja s katero je 435 učencev naučil obvladovanje svedra
 
Cessna 152 antična notranjost z originalnimi inštrumenti
 
Konverzija na repno kolo
 
Poletanja v Trstu
 
Cessna 152 D-EDKS šaljiva predelava iz Volkswagen Polo-ta Mk1

Glede na to, da je bilo letalo zasnovano v koncu 1970ih s takrat razpoložljivo avioniko, se danes z STC-ji (certificiranimi naknadno vgrajenimi moduli) izvaja retrofiting in se letala opremlja s sodobnejšo avioniko. Med tipičnimi posodobitvami so:

  • Garmin G5 PFD in HSI (manjši zaslon),
  • Garmin G3X (večji zaslon),
  • Garmin G430W GNSS s satelitsko RNAV navigacijo z možnostjo uporabe PBN,
  • Garmin GTN650 s satelitsko RNAV navigacijo z možnostjo uporabe PBN,
  • Garmin GFC500 avtopilot s funkcijo letenja po proceduri na osnovi GNSS, VOR ali ILS,
  • Garmin S-mode transponderji z dodatnimi odajniki in sprejemniki za ADS-B in sprejemanjem ter oddajanjem informacije o drugem prometu kot neke vrste TCAS, možnost povezave bluetooth s tablicami,
  • Garmin avdio paneli z vgrajenim interkomom,
  • Elektronski prikazovalniki EGT in CHT,
  • Elektronskimi prikazovalniki ravni goriva z novimi merilniki v rezervoarjih

Zaradi možnosti retrofitinga ob dobrem vzdrževanju trupa, strojnih in električnih sistemov imajo C152 prihodnost uporabe v letalskih šolah do leta 2050, podobno kot KC-135, U-2, Tu-95, An-12, A300, DC-8 in B-52 kjer so uporabili iste pristope retrofitiranja in jim podaljšali operativno rabo na preko 90 let.

Retrofiting oz. naknadno opremljanje je dodajanje nove tehnologije ali funkcij starejšim sistemom. Naknadno opremljanje oz. retrofiting zmanjša potrebo po popolni zamenjavi letali, zelo ugodno vpliva na okolje, saj preprečuje dodatne izpuste v okolje, ki jih povzroči proizvodnja nepotrebnih novih letal in podaljša življenjsko dobo obstoječim letalom, kateri so svoje okolijske obremenitve že povzročili pred več desetletji.

UporabnikiUredi

Civilni uporabnikiUredi

152 je zelo priljubljena pri letalskih akademijah, letalskih šolah in aeroklubih ter nabiralcih naleta, veliko jih leti tudi v zasebni lasti. Letalo je zaradi svoje robustnosti in vzdržljivosti bazično letalo velikih letalskih akademij, saj se na trgu še ni pojavil resen konkurent, ki bi ga naredili v takem številu in bi lahko kljuboval resursu 152 30000 ur in čas med menjavo motorja 2600 ur (original tovarniško izdobavljen Lycoming). C152 je kvalitetno certificirano letalo (CS-23 oz. FAR23) in podpira največji arzenal mogočih programov šolanja (PPL, NVFR, IFR, FI, A-UPRT, ACRO). V primerjavi z večjo C172 manjša C152 oprosti mnogo večje napake pri pristankih, saj je konstrukcijsko bistveno močnejša, tudi sveder (kovit) se v C152 naredi mnogo lepše kot C172. Ocenjena operativna doba letala v akademijah je do leta 2050.

  ZDA
  • Hillsboro Aero Academy: 43 letal
  • Riverside Flight Center: 20 letal
  • Sunrise Aviation’s
  Brazilija
  • EJ Escola de Aviação: 25 letal od tega 5 Aerobatov (PR-BEJ, PR-EJV, PR-EJW, PR-EJM, PR-EJX, PR-EJZ, PR-EJQ, PR-EJS, PR-EJR, PR-EJY, PR-EJN, PR-SKN, PR-HFE, PR-IDE, PR-SKX, PR-SKF, PR-EEJ, PR-EBJ, PT-WQO, PP-ACO, PP-IPN) Aerobati: (PR-SKL, PR-HFG, PR-SKU, PR-EJO, PR-SKU)
  • Aeroclube de Pará de Minas: 14 letal (PR-VOI, PR-VOW, PR-VOB, PR-VOP, PR-VOC, PR-VOZ, PP-LJV, PR-IGU, PR-TBT, PR-BTB, PR-THI, PR-MLB, PR-JPL)
  Avstralija
  • Royal Aero Club of WA: 12 letal (VH-BFC,VH-BFT, VH-BFV, VH-FWM, VH-IBP, VH-JBX, VH-RCF, VH-RWF, VH-RWQ, VH-RWY, VH-TNO, VH-UWC)
  • Colville Aviation Services: 3 letala (VH-BXU, VH-EGY, VH-FUV - Aerobat)
  Nova Zelandija
  • Mainland Air: 9 letal (5 konzerviranih)
  Italija
  • Aviomar Flight Academy: 8 letal (I-ADAA, I-AMCZ, I-AMDB, I-AMDJ, I-BJBB, I-BOYA, I-AMDK, I-CSMA)
  Nemčija
  • Aviation Training Center Freiburg: 7 letal (D-EYPE, D-EABZ, D-EOCB, D-EHOZ, D-EITK, D-EMIT, D-EFMU)
  Španija
  • Aeroclub Barcelona Sabadell: 5 letal (EC-ERV, EC-EXL, EC-DMC, EC-DKN, EC-DRV, EC-DXX crashed 1997)
  • AFN Aeroflota del Noroeste: 4 letala (EC-MNO, EC-JEK, EC-IEK, EC-MFF)
  Združeno kraljestvo
  • Take Flight Aviation: 5 letala (G-BPEU, G-BPBK, G-OWOW, G-FIGA, G-HART)
  Avstrija
  • Austrian Airlines: 4 letala (OE-CMP - Aerobat, OE-CEA, OE-CEB, OE-CMR) 1991-2016
  Izrael
  • Moonair Aviation: 4 letala (4X-CSN, 4X-ARW, 4X-CGB, 4X-CHC)
  Slovenija

Vojaški uporabnikiUredi

152 je v vojaški uporabi za potrebe: selektivnega letenja, osnovnega usposabljanja, nočnega letenja, osnov inštrumentalnega letenja, formacijskega letenja, trenažno letenje in variante Aerobat za pozitivne osnovne akrobacije. V operativni uporabi jih odlikuje izjemno dolga življenjska doba modulov, ekonomična poraba goriva, dobra dobavljivost rezervnih delov, enostavno vzdrževanje in velika odpornost na utrujenost materiala zaradi močne konstrukcije osnovne platforme letala ter ponuja vrsto opcijo za retrofitiranje z novo avioniko kot tudi z nosilci na upornicah.

  Bolivija
  • Bolivian Air Force: 12 letal 1987-
  Mehika
  • Mexican Navy: 7 letal 1979-
  Bangladeš
  • Bangladesh Army: 5 letal A152 Aerobat 1982-
  Argentina
  • Argentine National Gendarmerie: 3 letala 2004-
  Peru
  • Peruvian Army: 3 letala 1991-2015, 2 letali 2015-
  Panama
  • Panamanian National Aeronaval Service: 2 letali 2003-
  Bocvana
  • Botswana Defence Force Air Wing: 2 letali A152 Aerobat
  Gabon
  • Gabonese Air Force: F152
  Lesoto
  • Lesotho Defence Force: A152 Aerobat
  Ekvador
  • Ecuadorian Air Force

Tehnične specifikacije (Cessna 152)Uredi

Podatki iz Cessna 152 Pilot's Operating Handbook[4]

Splošne karakteristike

  • Posadka: 1 pilot + 1 inštruktor
  • Število sedežev: 2 sedeža
  • Dolžina: 24 ft 1 in (7.3 m)
  • Razpon kril: 33 ft 4 in (10,2 m)
  • Višina: 8 ft 6 in (2,6 m)
  • Površina kril: 160 ft² (14,9 m²)
  • Teža praznega letala: 1 081 lb (490 kg)
  • Maks. vzletna teža: 1 670 lb (757 kg)
  • Pogon letala: 1 × Bokser Lycoming O-235-L2C, 110 KM (82 kW) 69-inčni (175 cm), dvokraki, s fiksim krakom original McCauley ali menjan STC Sensenich propeler
  • Load Factor: +4.4G, -1.76G (+6G, -3G Aerobat varianta)

Zmogljivost

  • Neprekoračljiva hitrost: 145 vozlov (172 vozlov Aerobat varianta)
  • Maks. hitrost: 109 vozlov na nivoju morja (125 mph, 202 km/h)
  • Potovalna hitrost: 106 vozlov (122 mph, 196 km/h) na višini 8500 ft (2600 m), pri 75% moči
  • Hitrost porušitve vzgona: 43 vozlov (49 mph, 79 km/h) brez moči, brez zakrilic
  • Hitrost porušitve vzgona: 35 vozlov (40 mph, 65 km/h) z zakrilci
  • Doseg: 414 nm (477 mi, 768 km) s standardnimi rezervoarji 26 USGAL (98 litrov)
  • Extended range 690 nm (795 mi, 1 280 km, 7 h) z rezervoarji za dolg doseg 39 USGAL (148 litrov)
  • Višina leta: 14 700 ft (4 480 m)
  • Hitrost vzpenjanja: 715 ft/min (3,6 m/s)
  • Maks. obremenitev krila: 10,44 lb/ft² (51 kg/m²)
  • Max. razmerje potisk/teža: 0.066 KM/lb (108 W/kg)
  • Takeoff roll: 725 ft (221 m)
  • Landing roll: 475 ft (145 m)
  • Takeoff distance to 50 ft (15 m): 1.340 ft (408 m)
  • Landing distance from 50 ft (15 m): 1.200 ft (370 m)

Glej tudiUredi

Sklici in referenceUredi

  1. "1978 Aircraft Directory", Plane and Pilot, Santa Monica, CA: Werner & Werner, str. 23, 1977, ISBN 0-918312-00-0.
  2. Clarke, William ‘Bill’ (1987), Cessna 150 and 152 (1st izd.), TAB Books, str. 26–95, ISBN 0-8306-9022-0.
  3. "Cessna Announces Light Sport Aircraft Details" (press release). Cessna Aircraft. 2007-07-22. Pridobljeno dne 2007-09-28.
  4. 4,0 4,1 Cessna Aircraft Company: 1978 Cessna 152 Pilot's Operating Handbook Change 1, pp. 7-3 to 7-33. Cessna Aircraft Company, Wichita, Kansas, 1977.

BibliografijaUredi

  • Andrade, John (1979). US Military Aircraft Designations and Serials since 1909. Midland Counties Publications. ISBN 0-904597-22-9.
  • Simpson, RW (1991). Airlife's General Aviation. England, UK: Airlife Publishing. ISBN 1-85310-194-X.

Zunanje povezaveUredi