Spodnja Savinjska dolina

Spodnja Savinjska dolina je dolina v porečju spodnjega toka reke Savinje med Letušem in Petrovčami. Pojma ne smemo mešati z geografsko bolj preciznim pojmom Celjska kotlina. Spodnja Savinjska dolina označuje regijo, katere prebivalstvo povezuje predvsem narečje, kultura in nekdaj glavna gospodarska dejavnost, hmeljarstvo in z njim povezane dejavnosti.

Narečje v Spodnji Savinjski dolini se namreč razlikuje od ostalih krajev, ki so po Ramovšu tudi del srednjesavinjskega narečja. Dandanes pa spodnjesavinjsko narečje izginja predvsem med mladimi iz bolj urbanih delov doline, ki uporabljajo predvsem celjski govor.

V dolini izhaja mesečni časopis Utrip Spodnje Savinjske doline.

Spodnjo Savinjsko dolino obdajajo na zahodu Dobroveljska planota, na severu nizka Ponikovska (kraška) planota, na jugu severni rob Posavskega hribovja, na vzhodu pa se regija zaključi s krajem Levec. Osredje doline sestavlja prodna nasipina Savinje in njenih pritokov Pake in Bolske, medtem ko so robni deli prikriti z ilovico. Prodna ravan je ugodna za poljedelstvo in naselitev, ilovnato obrobje pa je močvirnato, zato so travniki in logi redko poseljeni. V Spodnji Savinjski dolini so najbolj ugodne razmere za hmeljarstvo v Sloveniji; sorto Savinjski golding so začeli uvajati v začetku osemdesetih let 19. stoletja. Največji nasadi hmelja so med Levcem, Braslovčami in Gomilskim.

Središče Spodnje Savinjske doline je Žalec, ki tudi sedež upravne enote. Spodnjo Savinjsko dolino sestavljajo naslednje občine: Žalec, Prebold, Polzela, Braslovče, Tabor in Vransko. Na vzhodu doline stoji mesto Celje, ki ga pa tako prebivalci Celja, kot tudi Savinjske doline, ne štejejo kot del Spodnje Savinjske doline.

Po Spodnji Savinjski dolini pelje stara cesta, vzporedno z njo pa tudi avtocesta Ljubljana-Maribor in železniška proga Celje - Velenje.