Josip Moravec, slovenski poslovnež, trgovec in pilot, * 29. februar 1892, Idrija, Avstro-Ogrska1961, Maribor, FLRJ.[1]

Josip Moravec
Rojstvo29. februar 1892({{padleft:1892|4|0}}-{{padleft:2|2|0}}-{{padleft:29|2|0}})
Idrija
Smrt1961
Maribor
Državljanstvo SFRJ
 Kraljevina Jugoslavija
 SHS
 Cislajtanija
Poklicpodjetnik

Bil je častni član aerokluba Naša krila, veteran prve svetovne vojne, Maistrov borec za severno mejo in letalski funkcionar.

Življenje

uredi

Leta 1892 se je rodil v Idriji rudarju Josipu Moravcu in materi Leopoldini, imel je še tri brate in štiri sestre. Bil je bister učenec in mu je šlo dobro v šoli. Doma so ga usmerili v trgovski poklic, sam pa se je vedno spogledoval z vojaštvom. Ob začetku prve svetovne vojne je štel 22 let, imel je čin podoficirja Avstro-ogrske administrativni narednik[2] (računski feldvebel), deloval je na vzhodni fronti. Med vojno je bil tudi ranjen. Znan je bil po svoji urejenosti, saj je bil tudi v nemogočih razmerah zlikan. Bil je dober poznavalec tehnike in je deloval v topništvu, dvakrat je prejel odlikovanje. Po vojni se je znašel v Mariboru in se kot domoljub hitro pridružil generalu Maistru v boju za severno mejo. Poročil se je z Mirijano, v zakonu se jima je rodil sin Slavko. V Mariboru je odprl avtohišo BMW in vulkanizerstvo. Bil je družaben človek, rad je zahajal v restavracijo Orel. Leta 1928 je kupil legendarni mali avto BMW Dixi, s katerim je prevozil Pohorje po brezpotju od Maribora do Slovenj Gradca. V naslednjem tednu je prodal 20 BMWjev.[1]

 
Josip Moravec v BMW Dixi na Večerovem rallyu od Celja do Maribora 1958

Letalstvo ga je od vedno zanimalo, bil je član aerokluba Naša krila v Mariboru ustanovljenega leta 1927. Leta 1929 si je kot prvi Slovenec za 135.000 dinarjev kupil svoje zasebno dvosedežno letalo Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke. Krstil jo je z vzdevkom »Lastavica«. Josip je bil poslovnež, zato je dal na letalo napis Persil, z oglasom si je nižal stroške letenja. Leta 1938 je s tem letalom v Pamečah pri Slovenj Gradcu zasilno pristal. V njem so ga leta 1941 skoraj ubili, saj je bil pri reševanju letala z letališča Tezno sestreljen, vendar pri pristanku razen prask ni utrpel poškodb, letalo pa je bilo popolnoma uničeno. Našteli so 800 zadetkov.[3] V letalskih krogih poznajo njegovo letalo še 80 let po uničenju, saj je ohranjenih več slik »Lastavice«.[1]

3. julija 1941 je bil z družino pregnan v Srbijo iz Maribora. Podpiral je NOB in leta 1944 poslal sina Slavka v partizane. Po koncu vojne so se vrnili v Maribor, kjer so ostali brez vsega premoženja. Ostal je le stari BMW Dixi, ki je bil skrit v skladišču Slovenskega narodnega gledališča. Josip se je ponovno lotil vulkanizerstva. Za mariborski Večer se je 3. avgusta 1958 z Dixijem udeležil rallyja veteranov. Umrl je tri leta kasneje, pokopali so ga z vsemi častmi kot Maistrovega borca in častnega člana aerokluba.[1]

Glej tudi

uredi

Sklici

uredi
  1. 1,0 1,1 1,2 1,3 Beričič, Marijan (september 2014). »Nenavadna pot Josipa Moravca«. Vzajemnost. Št. 9.{{navedi revijo}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  2. »Seznam borcev«. Zveza društev General Maister. Pridobljeno 2. februarja 2024.
  3. »Časopisa Večer in Jutro«. 25. maj 1941.