Schengensko območje

Schengensko območje je območje odpravljenih notranjih meja držav Evropske unije in obsega ozemlje 26 evropskih držav, ki so podpisale schengenski sporazum. Ta je bil prvič podpisan v luksemburškem mestu Schengen leta 1985. S podpisom Schengenskega sporazuma so bile odpravljene vse mejne kontrole v Evropski uniji, skupaj s carinskimi kontrolami oseb. V praksi to pomeni sprostitev mejnih kontrol na državnih mejah znotraj območja, medtem ko se okrepljena kontrola izvaja na zunanjih mejah območja.

Schengensko območje (države članice EU so obarvane modro)

Schengensko območje uzakonja zakonodaja Evropske unije od amsterdamske pogodbe 1999 dalje, vanj pa so vključene tudi nekatere države, ki niso članice EU: Islandija, Lihtenštajn, Norveška in Švica ter mestne države Monako, San Marino in Vatikan. Na drugi strani schengenskemu območju zaradi aneksov po lastni zahtevi nista priključena Irska in Združeno kraljestvo, medtem ko naj bi se območju v prihodnosti priključili Ciper, Bolgarija in Romunija. Območje Schengena v trenutnem obsegu zajema 4.312.099 km2 oz. več kot 400 milijonov ljudi.[1]

Prevzemanje schengenskih pravil vključuje odpravljanje mejnih kontrol z ostalimi članicami območja in hkratno krepitev kontrol na mejah z državami nečlanicami. Pomembno je tudi sprejemanje skupnih schengenskih politik o imigracijah tujcev (vključno s schengenskim vizumom), standardizacija mejnih nadzornih sistemov in podatkovnih baz, čezmejno policijsko in pravosodno sodelovanje.

Vrsta dokumenta, ki ga države članice zahtevajo za vstop na svoje ozemlje od tujih državljanov schengenskega območja, je odvisna od pravnega reda posameznih držav, kot tudi posamezne odločitve o začasni vzpostavitvi mejnih kontrol.

Schengensko območje in Slovenija uredi

Po vstopu v schengensko območje je bil v Sloveniji odpravljen mejni nadzor na mejah z Avstrijo, Italijo in Madžarsko, z letom 2023 pa tudi na meji s Hrvaško.

V Sloveniji je bilo na zunanji meji z Republiko Hrvaško šest nadzornih točk, kjer se je izvajal poostren nadzor oseb ter fitosanitarni, carinski in inšpekcijski nadzor. To so bili mejni prehodi Gruškovje, Obrežje in Jelšane ter železniški mejni prehod Dobova. Še danes se nadzor izvaja na morski točki v Luki Koper ter zračni točk na letališču Jožeta Pučnika Ljubljana.

Schengensko območje v odnosu do drugih struktur Evropske unije uredi

Podpisan
Veljaven
Dokument
1948
1948
Bruseljska pogodba
1951
1952
Pariška pogodba
1954
1955
Modificirana bruseljska pogodba
1957
1958
Rimska
pogodba
1965
1967
Pogodba o
združitvi
1975
N/A
Sklep Evropskega sveta
1985
1995
Schengenski
sporazum
1986
1987
Enotni
evropski akt
1992
1993
Maastrichtska pogodba
1997
1999
Amsterdamska pogodba
2001
2003
Pogodba
iz Nice
2007
2009
Lizbonska
pogodba
 
                         
Trije stebri Evropske unije :  
Evropske skupnosti:  
Evropska skupnost za jedrsko energijo (EURATOM)   
Evropska skupnost za premog in jeklo (ESPJ) Pogodba potekla l. 2002 Evropska unija (EU)
    Evropska gospodarska skupnost (EGS)
        Schengenska pravila   Evropska skupnost (EC)
    TREVI Pravo in notranje zadeve  
  Policijsko in pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah (PPSKZ)
          Evropsko politično sodelovanje (EPS) Skupna zunanja in varnostna politika (SZVP)
Nepovezana telesa Zahodnoevropska unija (WEU)    
Pogodba preklicana l. 2011  
                        p · p · u · z
 
  Države članice EU in Schengenskega območja
  Država članica EU brez Schengenskega sporazuma, a je pristop k pogodbi zahtevan
  Država članica EU s klavzulo o izvzetju
  Država je članica Shengenskega območja, a ne EU
  De facto sodelujoča država, nečlanica EU
  Država z odprtimi mejami brez članstva v EU

Letalski promet znotraj Schengenskih držav uredi

Za lete znotraj Schengenskega območja(bodisi med različnimi državami članic Schengenskega sporazuma ali znotraj posamezne Schengenske države), varnostni organi, upravljavec letališča in letalski prevozniki niso pooblaščeni za izvajanje nadzora potovalnih dokumentov potnikov znotraj Schengenskih držav. Pristojni so za izvajanje varnostih pregledov, ob katerem pa od potnika lahko zahtevajo vstopni kupon in osebno izkaznico ali potni list, vendar zgolj za identifikacijo potnika ali komercialne namene. Po smernicah Evropske komisije, naj bi bil potnik, ki potuje znotraj Schengenskega območja deležen pregleda dokumetov pri opravljanju prijave na let, pred vstopom v mednarodno območje letališča oziroma pred vkrcanjem potnika na letalo, pri izhodu. Praviloma potnikovi dokument ne bi bili potreben pregleda več kot na eni od navedenih varnostnih točk, pa vendar se v navadi identifikacija potnika izvaja povsot. Razlog za to so vedno večje število migrantov, katerih cilj je priti znotraj Schengenskega območja. Za potovanje znotraj Schengenskih držav navadno zadostuje osebna iskaznica, ki je pri nekaterih državah lahko veljavnost dokumenta pretečena tudi nekaj let. Veliko vlogo pri tem imajo tudi letalske družbe, ki si lahko izmislijo svoje dodatne pogoje za potovanje. V primeru potovanja iz Schengenskega območja v območje ki ni Schengensko je potrebna mejna kontrola dokumentov, prav tako je za potnike, ki potujejo iz ne Schengenskih držav v Schengensko območje. Potniki, ki pihajajo iz tretjih držav si morajo v večini primerov priskrbeti Schengen vizo in preveriti zahteve države in letalskega prevoznika o pogojih trajanja veljavnosti dokumenta in o pogojih vstopa na Schengensko območje. Pogoji vstopa posameznih državljanov se razlikujejo med seboj. V primeru ne izpolnjevanja pogojev, je potnik letalskega prometa zavrnjen na mejnem prehodu, oglobljen in napoten v državo za katero ispolnjuje pogoje vztopa. Enako je v primeru, če potnik ne upošteva časovne omejitve bivanja v gostujoči državi ali časovne omejitve vize. Tudi v tem primeru se izda globa in oseba je v prekrškovnem ali kazenskem postopku. [2][3][4][5][6]

Reference uredi

  1. »The Schengen Area« (pdf). European Commission. 12. december 2008.
  2. »Schengen Borders Code, Article 21(b) - 32006R0562 - EN - EUR-Lex«.
  3. »Answer given by Mr Frattini on behalf of the Commission«. 20. september 2005. Pridobljeno 8. avgusta 2012.
  4. »Schengen, Borders & Visas«. 16. julij 2012. Pridobljeno 8. avgusta 2012.
  5. Macedonia's refugee dilemma (Deutsche Welle 10 February 2016)
  6. Flying on a fake ID: refugees' path less travelled to Europe (Yahoo 21 October 2015)

Zunanje povezave uredi