Letališče Cerklje ob Krki

Slovensko letališče

Letališče Cerklje ob Krki (ICAO kratica LJCE) je edino vojaško-civilno letališče v Sloveniji. Na tej lokaciji je letališče od leta 1939. Ima dve vzporedni stezi: eno asfaltno dolgo 3000 metrov in široko 45 metrov in drugo krajšo travnato dolgo 1100 metrov in široko 30 metrov. Nahaja se 5 km od Brežic in 6 km od Krškega, znotraj letalske baze Cerklje ob Krki. Na letališču deluje tudi civilni aeroklub.

Letališče Cerklje ob Krki
Letališče Cerklje.jpg
Povzetek
Tip letališčaVojaško
UpraviteljJugoslovansko kraljevo letalstvo (1939–1941),
Wehrmacht (1941–1945),
Jugoslovansko vojno letalstvo (1945–1991),
Slovenska vojska (1991–)
Ustanovitev1939
Nadmorska višina AMSL155 m
Koordinati45°53′59″N 15°30′55″E / 45.89972°N 15.51528°E / 45.89972; 15.51528 (Letališče Cerklje ob Krki)
Zemljevid
Letališče Cerklje ob Krki se nahaja v Slovenija
Letališče Cerklje ob Krki
Letališče Cerklje ob Krki
Lokacija letališča v Sloveniji
Vzletno-pristajalna steza
Smer Dolžina (m) Površina
09/27 3.000 Asfalt
09/27 1.100 Trava

ZgodovinaUredi

Leta 1938 je Kraljevo Jugoslovansko vojno letalstvo pričela z izgradnjo travnate letališke steze in lesenih objektov na tej lokaciji zaradi ugodne geografske in meteorološke lege. Leta 1939 je bilo letališče končano in so ga uporabljali za svoje vojaške potrebe. Na letališču so bazirali 6. letalsko izvidniško skupino Kraljevega vojnega letalstva Jugoslavije. Imela je 12 letal: nemške Fieseler Fi 156 Storch in francoske Breguet XIX.

V Aprilski vojni je bilo letališče bombardirano v nedeljo 6. aprila ob 5 uri zjutraj, uničenih je bilo 9 od 12 letal. Leta 1941 so Nemci pričeli z nadgradnjo letališča: podaljšanje in širitev letališke steze ter njenim betoniranjem, utrjevanjem terena, gradnjo treh dodatnih zidanih objektov, gradbena dela so končali leta 1942 in na letališče so bazirali eskadriljo letal Messerschmitt Bf 109 pogosto so pristajali tudi jurišniki Junkers Ju 87 Stuke. Leta 1943 so partizani poškodovali letališko infrastrukturo. Letališče se je uporabljalo predvsem za izvidništvo in podporo kopenskih sil iz več različnih enot in je odigralo pomembno vlogo pri desantu na Drvar 25. maja 1944. Letališče je bilo osvobojeno 9. maja 1945.

Po drugi svetovni vojni je bilo na letališču okoli 30 lovcev Messerschmitt Bf 109 kasneje so jih zamenjali z Iljušin Il-2M3 Šturmovik za tem pa so prišla domača batna letala Ikarus S-49C. V 1950ih se je steza obnovila in asfaltirala predvsem zaradi Tržaške krize.

Z donacijo ameriške vojaške pomoči od leta 1952 je letališče začelo dobivati letala: Republic P-47 Thunderbolt lovski bombnik in sodobna reaktivna letala 1953: Republic F-84 Thunderjet lovski bombnik, 1956 North American F-86 Sabre dnevni lovec. Namen teh letal je bila zračna podpora kopenskih enot in zaščita zračnega prostora na smeri Prekmurje, Dravsko polje, Ljubljana, Vipavska dolina in Tržaški zaliv. Kupljena letala North American F-86D Sabre vse vremenski prestrezniki in izvidniki, ki so prišli leta 1961 in so bili večinoma baziran v Zagrebu zaradi inštrumentalne opreme Zagrebškega letališča, ki je lahko delovalo tudi v megli. Tipično so bile na letališču 3 eskadrilje lovskih bombnikov ali jurišnikov. Kasneje so na letališču služila letala domače izdelave: SOKO J-22 Orao jurišnik, SOKO J-1 Jastreb lahek jurišnik. Letališče je bilo eno največjih vojaških letališč v nekdanji Jugoslaviji zaradi svoje strateške lege in je bilo ključnega pomena za obrambo slovenskega zračnega prostora in celotnega severnega dela države. Zadnja enota: 82. letalsko-desantna brigada, ki so jo sestavljale tri eskadrilje lovsko-bombniških letal; 237. lovsko-bombardirska eskadrilja z letali Soko J-21 Jastreb, 238. eskadrilja lovsko-bombardijskih letal z letali J-22 Orao in 351. izvidniška eskadrilja z letali J-22 Orao, ki je bila prva enota opremljena s tem tipom letal v Jugoslaviji. Na letališču je bilo skupaj 67 reaktivnih letal, 1200 častnikov, podčastnikov, vojakov in civilistov ter nekaj vojaških specialcev. Letalske enote z letali so se po zaključeni vojni izselile v Bosno in Hercegovino ter Srbijo.

Leta 2006 se je pričela obnova letališča z sofinanciranjem iz strani NATO zaveznikov. Leta 2021 je na letališču pričel delovati ILS CAT I sistem za inštrumentalno pristajanje (111,10 MHz), kot tretji takšen sistem v državi poleg letališč Ljubljana in Maribor.

Glej tudiUredi

Kontrolo zračnega prometa zagotavljajo tako civilni kot vojaški kontrolorji.

 
Raketna baterija zračne obrambe Roland
 
Slovensko vojaško letališče