Šabac
Šabac (izvirno srbsko Шабац) je mesto v Srbiji z okoli 55.000 prebivalci. Je središče istoimenske občine in Mačvanskega upravnega okraja ter Šabske pravoslavne eparhije.
Šabac Шабац | |
|---|---|
 | |
  Šabac Zemljepisna lega v Srbiji | |
| 44°45′21″N 19°41′38″E / 44.75583°N 19.69389°E | |
| Država |  Srbija |
| Okraj | Mačvanski upravni okraj |
| Mesto | Šabac |
| Nadm. višina | 65 m |
| Prebivalstvo (2011)[1] | |
| • Skupno | 53.919 |
| Poštna številka | 15000 Šabac |
| Klicna koda | +381 (0) 15 |
| Avtomobilska oznaka | ŠA |
Šabac, ki leži v zahodni Srbiji, na bregu reke Save, se je razvil iz srednjeveške utrdbe. Mesto je kulturno in administrativno središče Mačvanskega okrožja
Zgodovina
urediPrve naselbine na današnjem območju Šabca so se pojavile v srednjem veku. Dokument iz leta 1454 omenja mesto imenovano Zaslon. Bil je del srbske države, dokler država ni propadla zaradi Osmanskega cesarstva in od takrat naprej je bila pod Osmanskem cesarstvom. Leta 1470 so Turki zgradili prvi grad v mestu z imenom Bejerdelen (prevod: »tisti, ki udari iz strani«). Kasneje so grad zavzeli Avstrijci. Mejno mesto je bilo tudi pomembno mesto za trgovino.
Za sedanje ime, Šabac, se ne ve točno, iz kje izhaja, vendar predvidevajo, da izhaja iz besede Sava. Šabac je dobil pomembno mesto v srbski zgodovini v prvi srbski vstaji. Leta 1806 je Karađorđe Petrović vodil srbske upornike v ene od prvih zmag proti turški vojski v bližini vasi Mišar blizu Šabca. Družina Obrenović je pustila pečat na mestu kot stalno prebivališče presvetljenega Jevrema Obrenovića, ki je bil brat princa Miloša Obrenovića, kateri je moderniziral in urbaniziral mesto po drugi srbski vstaji. Med letoma 1820 in 1840 so v Šabcu zgradili prvo bolnišnico, lekarno, gimnazijo, telovadnico, gledališče in glasbeno šolo.
Mesto je bilo osvobojeno Osmanskega cesarstva leta 1867. Prvi časopis je bil v Šabcu natisnjen leta 1883 in mesto je bilo tudi prvo v Srbiji, kjer so lahko ženske obiskovale kavarne. Obiskovale so jih ob nedeljah popoldne, kot je bilo po navadi za moške drugje po svetu. Mesto je bilo v razcvetu do prve svetovne vojne, takrat je bilo mesto nekajkrat uničeno in število prebivalcev se je kar prepolovilo (14.000 na 7000). Prvo svetovno vojno so si zapomnili tudi po bitki na bližnji gori Cer, kjer je srbska vojska pod vodstvom generala Stepa Stepanović premagala Avstro-Ogrsko vojsko avgusta leta 1914.
In po tem je nastopil čas Jugoslavije. Kemijska tovarna »Zorka« je bila odprta v Šabcu leta 1938, ki je bila označena kot za pokazatelje razvoja mesta. Vendar je bil ta napredek prekinjen z drugo svetovno vojno in okupacijo nacistične Nemčije. Med drugo svetovno vojno so tukaj ustanovili koncentracijsko taborišče, v katerega so poslali 5,000 prebivalcev Šabca in 20.000 iz drugih krajev; končna škoda je bila 7000 mrtvih. Mesto so dokončno osvobodili partizani leta 1944.
Po drugi svetovni vojni je Šabac postal moderno industrijsko mesto z že prej omenjeno kemijsko tovarno. Leta 1970 so odprli prvo moderno športno dvorano, hotel, stadion, vrtce, šole in drugo, ki so bili zgrajeni, da bi dobili več prebivalcev. Pomembno močvirje Benska bara pri mestnem obrobju je postalo stanovanjska četrt in zgrajen je bil betonski most čez Savo za boljšo povezanost z okolico. Mesto je preseglo 75.000 prebivalcev in je sedaj med enimi od največjih mest v Srbiji.
Demografija
urediV naselju živi 44704 polnoletnih prebivalcev, pri čemer je njihova povprečna starost 39,0 let (37,7 pri moških in 40,2 pri ženskah). Naselje ima 19585 gospodinjstev, pri čemer je povprečno število članov na gospodinjstvo 2,82.
To naselje je, glede na rezultate popisa iz leta 2002, večinoma srbsko, a v času zadnjih 3 popisov je opazen porast števila prebivalcev.
|
| |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Etnična sestava po popisu iz leta 2002 | ||||
|---|---|---|---|---|
| Srbi | 52.351 | 94,90% | ||
| Muslimani | 489 | 0,88% | ||
| Jugoslovani | 374 | 0,67% | ||
| Romi | 151 | 0,27% | ||
| Črnogorci | 148 | 0,26% | ||
| Hrvati | 107 | 0,19% | ||
| Makedonci | 61 | 0,11% | ||
| Madžari | 50 | 0,09% | ||
| Goranci | 39 | 0,07% | ||
| Slovenci | 19 | 0,03% | ||
| Rusi | 9 | 0,01% | ||
| Ukrajinci | 8 | 0,01% | ||
| Slovaki | 8 | 0,01% | ||
| Romuni | 8 | 0,01% | ||
| Nemci | 8 | 0,01% | ||
| Bolgari | 8 | 0,01% | ||
| Bošnjaki | 8 | 0,01% | ||
| Čehi | 5 | 0,00% | ||
| Rusini | 5 | 0,00% | ||
| Albanci | 4 | 0,00% | ||
| Bunjevci | 2 | 0,00% | ||
| Neznano | 759 | 1,37% | ||
| povprečno | 37.7 | 40.2 | ||
|
|
| Spol | Skupaj | Neporočen(a) | Poročen(a) | Vdovec/vdova | Ločenec/ločenka | Neznano |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Мoški | 21850 | 6337 | 13708 | 774 | 808 | 223 |
| Ženske | 25064 | 5496 | 13863 | 3656 | 1827 | 222 |
| Spol | Skupaj | Kmetijstvo, lov in gozdarstvo | Ribištvo | Rudarstvo | Proizvodnja | Proizvodnja in distribucija... | Gradbeništvo | Trgovina | Hoteli in restavracije | Transport, skladišča in zveze |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Мoški | 10029 | 261 | 1 | 19 | 3258 | 316 | 596 | 1543 | 203 | 882 |
| Ženske | 8329 | 168 | 1 | 5 | 1721 | 96 | 166 | 1689 | 268 | 343 |
| Oba spola | 18358 | 429 | 2 | 24 | 4979 | 412 | 762 | 3232 | 471 | 1225 |
| Spol | Finančno posredovanje | Nepremičnine | Državna uprava in obramba | Izobraževanje | Zdravstveni in socialni sektor | Ostale uslužnostne aktivnosti | Zasebna gospodinjstva | Zunanje organizacije in telesa | Neznano | |
| Moški | 106 | 290 | 703 | 407 | 395 | 320 | - | - | 729 | |
| Ženske | 213 | 283 | 491 | 817 | 1401 | 277 | - | 1 | 389 | |
| Oba spola | 319 | 573 | 1194 | 1224 | 1796 | 597 | - | 1 | 1118 |
Znani ljudje, ki so bili povezani s Šabcem
uredi- Jevrem Obrenović
- Stojan Novaković
- Milić Stanković
- Kosta Abrašević
- Ljubiša Jovanović
- Vladimir Jovanović
- Mileva Einstein
- Dragan Penjin
- Krstivoje Ilić
- Branimir Ćosić
- Dr. Andra Jovanović
- Robert Tolinger
- Janko Veselinović
- Laza Lazarević
- Đorđe Nešić
- Vladimir Stanimirović
- Šaban Šaulić
- Ana Bekuta
- Ognjen Amidžič
- Slavica Ćukteraš
- Miroslav Djukić
- Veselin Vujović
- Mile Isaković
- Ljuba Aličić
- Rade Lacković
- Milić Stanković
Znameniti ljudje, rojeni v Šabcu
urediKultura in umetnost
urediGospodarstvo
urediŠabac je bil eno najbolj gospodarsko razvitih mest v bivši Jugoslaviji, do 1990, ko je razpadlo podjetje Kemijska industrija "Zorka", ki je bila takrat glavno podjetje v Šabcu.
Banke v Šabcu
urediŠport
uredi- FK Mačva Šabac
- Rokometni klub Meteloplastika
- Boksarski klub Šabac
- Vaterpolo klub Šabac
- Ženski rokometni klub Medicinar
Mediji
urediTelevizije
uredi- TV Šabac
- TV AS
- TV Vikom
- TV Čivija
Radijske postaje
uredi- Radio Šabac
- Radio AS
- Radio Čivija
- Radio Vikom
- Radio Roda
- Radio Skala
- Radio Kruna
Časopisi
uredi- Glas Podrinja
- Podrinske
- Šabačka Revija
- Sport Podrinja
Šolstvo
urediOsnovne šole
uredi- OŠ "Sele Jovanović
- OŠ "Nikolaj Velimirović"
- OŠ "Vuk Karadžić"
- OŠ "Stojan Novaković"
- OŠ "Nata Jeličić"
- OŠ "Janko Veselinović"
- OŠ "Laza Lazarević"
Srednje šole
uredi- Šabska gimnazija
- Srednja kmetijska šola
- Medicinska srednja šola Dr. Andra Jovanović
- Srednja ekonomska in komercialna šola
- Srednja kemijska in tekstila šola
- Srednja tehniška šola
- Srednja glasbena šola Mihailo Vukdragović
- Srednja umetnostna šola
Pobratena mesta
uredi
Viri in opombe
uredi- ↑ Uporedni pregled broja stanovnika 1948, 1953, 1961, 1971, 1981, 1991, 2002. i 2011.
- ↑ Књига 2, Становништво, пол и старост, подаци по насељима, Републички завод за статистику, Београд, фебруар 2003, ISBN 86-84433-01-7
Glej tudi
uredi
