Budva

Budva
Budva
	;
	;
	Budva Zemljepisna lega v Črni gori
	42°17′5″N 18°50′43″E / 42.28472°N 18.84528°EKoordinati: 42°17′5″N 18°50′43″E / 42.28472°N 18.84528°E
Država	Črna gora
Občina	Budva
Nadm. višina	3 m
Prebivalstvo (2003)
• Skupno	10.918
Poštna številka	85310
Klicna koda	+382 33
Avtomobilska oznaka	BD

Budva (srbsko Будва) je občina, turistično mesto in pristanišče v Črni gori.

.

Budva, popis 2003.; skupaj: 10.918

Črnogorci 5.260 (48,17 %)

Srbi 4.177 (38,25 %)

Hrvati 134 (1,22 %)

neopredeljeni 784 (7,18 %)

drugi in neznano 563 (5,15 %)

Budva je najbolj obiskano turistično mesto v Črnogorskem primorju. Mesto leži ob Budvanskem zalivu. V mestu je ob popisu prebivalstva stalno živelo 10918 prebivalcev (popis 2003). Budva je ob slikovitem starem mestnem jedru dosegla svoj sloves tudi s čudovitimi prostranimi peščenimi plažami. Slikovito staro mestece se se je po 2. svet. vojni vedno bolj širilo z graditvijo številnih turističnih objektov, vil, poletnih hišic, in hotelov.

Zgodovina Uredi

Na nekdanjem majhnem otočku, ki so ga peščeni nanosi sčasoma spojili s kopnim je bilo v preteklosti ilirsko naselje, kjer so se v 4 stoletju pr. n. št. naselili Grki. Rimljani so si ga prilastili leta 168 pr. n. št. in ga proglasili za municipij z imenom Butua, ko pa je razpadlo zahodno rimsko cesarstvo, je bila Budva priključena bizantinskemu tretmaju Dalmacije. Ob koncu 12. st. je postala važno pristanišče Nemanjićev. Od leta 1442 do 1797 je bila pod nadoblasto Benetk, po Napoleonovih vojnah pa v sestavu avstro-ogrske monarhije.

Budva, obdana z beneškim obzidjem, ki so ga postavili v 15. stoletju, obnovili pa v 17. stoletju, je ohranila stari del tpičnega mediterantskega mestnega naselja s slikovitimi ozkimi uličicami in majhnimi prodajalnami. Razen obzidja, s katerega se nudi lep razgled na mesto in okolico so zanimivi tudi drugi spomeniki: katedrala sv. Ivana Krstnika, zgrajena 1141 in prezidana v baročnem slogu v 17. stoletju. Zvonik katedrale dominira nad strehami Budve. Katedrala hrani nekaj dragocenih ikon beneških mojstrov. Cerkvica Santa Marija in Punta, je bila zgrajena leta 840 na obzidju pomola. Poleg teh stavb so tu še opuščeni samostan z zvonikom iz poznega baroka, ki danes služi kot Arheološki muzej v katerm hranijo predmete iz ilirskih, grških in rimskih grobov; cerkev sv. Save (14. st.) in cerkev sv. Trojice (1804).

Ob Beneškem obzidju je mala plaža, ki se imenuje Ričardova glava. Z druge strani pa Slovenska plaža, katera je dobila ime po Slovakih, ki so bili prvi turisti v teh krajih. Iz Budve so organizirani izleti na Lovćen, Cetinje (stara prestolnica), ogleda vreden pa je tudi sveti Štefan, Kraljeva plaža - Miločer, Kraljičina plaža in številni manastiri-samostani.

Demografija Uredi

Pregled števila prebivalstva po letih^[1]
1948	1953	1961	1971	1981	1991	2003
г	687	812	1349	2550	4684	7178	11058	7086	10918

Viri in opombe Uredi

↑ ^1,0 ^1,1 Р E П У Б Л И К А Ц Р Н A Г O Р A, Завод за статистику: Попис становништва, домаћинстава и станова у 2003; (Подгорица, септембар 2005).

Glej tudi Uredi

seznam mest v Črni Gori

Zunanje povezave Uredi

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Budva.

Ta članek o naselju v Črni gori je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite.

[#1-1] 1,0 ^1,1 Р E П У Б Л И К А Ц Р Н A Г O Р A, Завод за статистику: Попис становништва, домаћинстава и станова у 2003; (Подгорица, септембар 2005).

[1]