Register kulturne dediščine Slovenije

Register kulturne dediščine Slovenije je uradna evidenca oz. osrednja zbirka podatkov o dediščini v Sloveniji. Vodi se zaradi informacijske podpore izvajanja varstva dediščine, namenjen pa je tudi predstavitvi in raziskovanju dediščine ter vzgoji, izobraževanju in razvijanju zavesti v javnosti o pomenu dediščine.


Register sestavljajo trije medsebojno povezani deli: Register nepremične dediščine, Register nesnovne dediščine ter Register premične dediščine.

V praksi se Register nepremične kulturne dediščine v Sloveniji vodi od leta 1991, Register nesnovne kulturne kulturne dediščine se vodi od leta 2009, Register premične kulturne dediščine pa še ni vzpostavljen.

Opis enote dediščine

uredi

Opis enote dediščine v registru je zbirka podatkov o posamezni enoti in vsebuje osnovne podatke o njej. Poleg opisnih podatkov vsebuje tudi geolokacijske, o njeni umestitvi v javni prostor.

Vpis v register

uredi

Z vpisom enota dediščine dobi enotno identifikacijo dediščine, t.i. EID oznako, ki enoto enolično identificira in se le-ta uporablja pri vseh postopkih varstva (evidentiranje, dokumentiranje, razglašanje kulturnih spomenikov, varstvo dediščine v prostorskih aktih, izdajanje kulturnovarstvenih aktov, financiranje in drugo).[1]

Vpis v register pomeni le informacijsko podporo izvajanju varstva dediščine, saj so v registru samo osnovni podatki o registrirani dediščini – opis, fotografija, koordinate in podobno in nima več neposrednih posledic za lastnika dediščine.[2] V treh medsebojno povezanih delih (nepremična, nesnovna, premična kulturna dediščina) se za spomenike vodijo posebej varstveni podatki, ki obsegajo: listine varstva, opis varstva, varstveni režim in podatke o lastniku spomenika.

Zakonodaja določa, da se v register vpisujejo enote, starejše od 50 let.[3]

Enota dediščine, ki je izgubila dediščinske lastnosti, ostane evidentirana v registru, čeprav se v prostoru ne varuje več. Takšne enote imajo dokumentarno (arhivsko) kategorijo varstva.

Sklici

uredi
  1. »Register kulturne dediščine Slovenije«. Pridobljeno 20. septembra 2024.
  2. Savin Jogan (2008). Pravno varstvo dediščine. Oddelek za dediščino fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem. str. 154. ISBN 978-961-6328-66-1.
  3. Grilc, Jan (2012). »Vpisovanje inženirskih objektov v register kulturne dediščine«. IZS.NOVO. Zv. 15, št. 62. Inženirska zbornica Slovenije. ISSN 2232-6308. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 17. februarja 2013. Pridobljeno 13. maja 2013.

Glej tudi

uredi

Zunanje povezave

uredi