Sisek (hrvaško Sisak) je mesto v osrednji Hrvaški. Po podatkih iz leta 2001 je imela mestna občina (hrv. Grad Sisak) 52.236 prebivalcev (2021 le še 40.185), po štetju iz leta 2011 je imelo samo mesto-naselje 33.000 (2021 samo 27.859) in je administrativno središče Siško-moslavške županije, od 2009 pa tudi sedež rimskokatoliške škofije, ki so jo takrat ustanovili z izločitvijo iz zagrebške nadškofije. V Sisku ima sedež Metalurška fakulteta Univerze v Zagrebu zaradi tamkajšnje železarne oz. jeklarne.

Sisek

Sisak
Stari most čez Kolpo, eden od simbolov mesta
Stari most čez Kolpo, eden od simbolov mesta
Sisek se nahaja v Hrvaška
Sisek
Sisek
Geografska lega na Hrvaškem
45°29′14″N 16°22′34″E / 45.48722°N 16.37611°E / 45.48722; 16.37611
DržavaHrvaška Hrvaška
ŽupanijaSiško-moslavška županija Siško-moslavška županija
MestoSisek
Nadm. višina
101 m
Prebivalstvo
 (2011)[1]
 • Skupno33.322
Poštna številka
44000 Sisek
Avtomobilska oznakaSK

Mesto Sisek leži na 98 m nadmorske višine, na jugozahodnem delu Panonske nižine, ob rekah Kolpi, Savi in Odri (ob izlivu reke Odre v Kolpo in Kolpe v Savo), rodovitnem in močvirnatem območju panonske ravnice. Klima je kontinentalna.

Ime uredi

Sisek je v svoji zgodovini spremenil več imen. Prvo je bilo ilirsko-keltsko ime Segestica, po tem pa rimsko Siscia in ime v srednjeveški latinščini Siscium. Ime je bilo v različnih kajkavskih grafijah: Sissek, Sziszek, Sciteck, Zysek, Sziscium, Scytzyc, Zitech, Scyteck. V 19. stoletju je mesto dobilo tudi štokavsko ime: Sziszak in končno Sisak.

Zgodovina uredi

 
Sisak, Johannes Crellius, Frankfurt & Leipzig, 1688

Sisak je eno najstarejših naselij osrednje Hrvaške. Arheološki sledovi njegove poselitve segajo v 4. stoletje pred našim štetjem. V 1. stoletju našega štetja je bilo na območju današnjega Siska ustanovljeno rimsko vojaško taborišče - Siscija, ki je kmalu pridobilo status mesta in kasneje status glavnega mesta province Panonije - Savio.

Leta 1593 je pri mestu potekala bitka pri Sisku med cesarsko in osmansko vojsko. Po umiku Turkov v 18. in 19. stoletju je Sisak doživel gospodarski in urban razcvet in v 20. stoletju postal eno največjih industrijskih mest na Hrvaškem (rafinerije nafte, jeklarna, rečno pristanišče, mlinske proizvodnje ter pekarne). Sisak se danes vse bolj posveča turizmu, še posebej zahvaljujoč zaščiti mokrišča Lonjsko polje s podeželsko leseno arhitekturo, turistične zanimivosti pa so tudi staro mestno jedro Siska (privlačno središče mesta vzdolž Kolpe), Stari most - prvi lesen most na reki Kolpi, in arheološki park Siscia z ostanki rimske arhitekture.

Demografija uredi

Pregled števila prebivalcev občine/mesta po letih[2]
1857 1869 1880 1890 1900 1910 1921 1931 1948 1953 1961 1971 1981 1991 2001 2011 2021
2630 4645 5977 6614 7538 8530 9301 11860 13293 19238 26647 38458 43494 45792 52236 47768 40185

Sklici uredi

  1. »Stanovništvo prema starosti i spolu po naseljima, popis 2011«. www.dzs.hr (v hrvaščini).
  2. - Republika Hrvatska - Državni zavod za statistiku: Naselja i stanovništvo Republike Hrvatske 1857.-2001.

Glej tudi uredi

Zunanje povezave uredi