Savinjska statistična regija

statistična regija Slovenije
(Preusmerjeno s strani Savinjska regija)

Savinjska statistična regija je ena od dvanajstih statističnih regij Slovenije.

Statistične regije Slovenije
Prebivalstvena piramida je grafični prikaz starostne in spolne sestave prebivalstva. Dolžina posamezne črte v grafikonu prikaže delež prebivalcev v posamezni starostni skupini. Deleži prebivalcev so prikazani na levi strani, deleži prebivalk pa na desni strani piramide.
Prebivalstvena piramida, savinjska, 2022

Savinjska statistična regija uredi

Nekdanja dežela grofov Celjskih je naravnogeografsko zelo raznolika. Obsega alpski svet Zgornje Savinjske doline in tudi dela Kamniško-Savinjskih Alp, Spodnjo Savinjsko dolino, Kozjansko gričevje, Zgornjo Dravinjsko dolino ter Velenjsko kotlino.

Obsega 11,4 % površine Slovenije

Savinjska statistična regija je z 2.301 km2 četrta največja – za jugovzhodno Slovenijo, osrednjeslovensko in goriško regijo. Leta 2022 je v njej živelo okoli 12 % prebivalcev Slovenije, s čimer se je uvrstila na tretje mesto za osrednjeslovensko in podravsko. S 113 prebivalci na km2 je bila med gosteje naseljenimi (povprečje za Slovenijo so bili 104 prebivalci na km2).

Najmanjši delež prebivalcev, starih 80 let ali več

Povprečna starost prebivalcev regije v 2022 je bila 44,0 leta, najbližje povprečni starosti prebivalcev celotne Slovenije, ki je znašalo 43,9 leta. Regija je izstopala po najmanjšem deležu prebivalcev, starih 80 let ali več (5,1 %). Delež prebivalcev, starih 0–14 let, je bil s 15,1 % najbližje državnemu povprečju (15,0 %), delež prebivalcev, starih 65 let ali več, pa je bil z 20,9 % tretji najmanjši.

Naravni prirast je bil tako kot v vseh drugih regijah negativen in je znašal −2,4 na 1.000 prebivalcev, selitveni prirast pa je bil z 8,0 na 1.000 prebivalcev pozitiven.

Regija je imela tretji najmanjši delež žensk, 49,2 % (povprečje v Sloveniji je bilo 49,8 %). Med prebivalci je bilo 8,6 % tujih državljanov, kar je bilo zelo blizu slovenskemu povprečju (8,5 %).

Ženske v tej regiji so v povprečju rodile pri starosti 30,7 leta (povprečje za Slovenijo je bilo 31,1 leta). Tiste, ki so rodile prvič, so imele 29,3 leta (povprečje za Slovenijo je bilo 29,6 leta). Materam, starim 35 let ali več, se je rodilo 19,1 % otrok, kar je bil drugi najnižji delež med regijami. Zunaj zakonske zveze se je rodilo 60,6 % otrok, kar je bilo za 8,5 odstotne točke manj od najvišjega deleža (pomurska) in za 10,0 odstotne točke več od najnižjega deleža (goriška).

Delež vseh otrok, starih 1–5, vključenih v vrtce, je bil tukaj tretji največji med regijami in je obsegal 82,5 %. Med tukajšnjimi prebivalci, starimi 25–64 let, jih je imelo končano največ osnovno šolo 13,7 %, višje- ali visokošolsko izobraženih pa jih je bilo 29,0 %, kar jih je uvrščalo med regije z manj ugodno izobrazbeno sestavo. So se pa uvrstili med regije z večjim številom študentov na 1.000 prebivalcev. Imeli so jih 35 na 1.000 prebivalcev, kar je enako kot v jugovzhodni Sloveniji in gorenjski regiji, več sta jih imeli le osrednjeslovenska (37) in goriška (36).

Razmere na trgu dela

Stopnja delovne aktivnosti v 2022 je bila s 70,5 % četrta najvišja in nad slovenskim povprečjem (68,6 %), stopnja brezposelnosti pa s 3,3 % četrta najnižja in pod povprečjem (4,0 %). Stopnja delovne aktivnosti za moške (75,2 %) je bila za 9,9 odstotne točke višja kot za ženske (65,3 %). Ta razlika je bila tretja najvišja na ravni regij.

Savinjska spada med regije z deležem delovnih migrantov, ki je nižji od slovenskega povprečja (22,1 %). Med delovno aktivnimi s stalnim prebivališčem v tej regiji jih je 21,0 % odhajalo na delo drugam, največ (59,4 %) v osrednjeslovensko.

Povprečna mesečna neto plača v savinjski regiji je bila druga najnižja in je znašala 1.204 EUR, kar je bilo 114 EUR oziroma okoli 9 % manj od povprečja v celotni Sloveniji.

Gospodarstvo

Ta regija je v 2022 ustvarila tretji največji delež bruto dodane vrednosti v Sloveniji, in sicer 10,9 %. Bruto domači proizvod na prebivalca je bil peti najvišji; znašal je 23.921 EUR in je bil za 11,5 % nižji od državnega povprečja. Neto razpoložljivi dohodek na prebivalca je v regiji znašal 15.146 EUR in se je uvrstil ravno pod povprečje na ravni države; od njega je bil nižji za 0,3 %.

Tukaj je delovalo nekaj več kot 24.600 podjetij, ki so zaposlovala okoli 110.300 ljudi oziroma vsako povprečno 4,5 osebe.

Kakovost življenja v regiji

Tukajšnji prebivalci so se s povprečno oceno splošnega zadovoljstva z življenjem (7,5 od 10) uvrstili med podpovprečno zadovoljne. Povprečje za Slovenijo je znašalo 7,6.

Stopnja resne materialne prikrajšanosti je bila v tej regiji druga najvišja, skupaj s primorsko-notranjsko sta imeli 3,7-odstotno. V stanovanjih, ki so bila v slabem stanju (s puščajočo streho, z vlažnimi stenami, temelji ali tlemi, trhlimi okenskimi okvirji ali tlemi), je živelo 22 % gospodinjstev, kar je bil prav tako drugi največji delež po regijah. Višji delež (po 23 %) sta imeli le pomurska in jugovzhodna Slovenija.

Imeli so 574 osebnih avtomobilov na 1.000 prebivalcev, malo nad povprečjem za Slovenijo (571 na 1.000 prebivalcev), njihova povprečna starost je bila 11,1 leta, povprečno pa so bili osebni avtomobili v državi stari 10,9 leta.

Priljubljena pri domačih turistih

Leta 2022 so našteli 534.319 prihodov turistov ali 9,1 % vseh in 1.706.996 njihovih prenočitev ali 11,0 % vseh v državi. Med turisti v tej regiji je bilo več domačih kot tujih. Po prihodih domačih turistov je bila s 16 % na tretjem mestu med regijami, po njihovih prenočitvah pa je dosegla drugi največji delež med regijami (18 %).

Sestavlja jo 31 občin

Največja je bila z 222 km2 občina Šentjur, obsegala je desetino površine regije. Največ prebivalcev, 48.777, je na sredini leta 2022 živelo v občini Celje. Več jih je živelo le v občinah Koper, Kranj, Maribor in Ljubljana. Občina Celje je bila s 514 prebivalci na km2 tudi najgosteje naseljena občina v savinjski regiji. Občina Solčava je imela s 517 prebivalci tretje najmanjše število prebivalcev med občinami v državi. Obsega 102 km2 in je bila s 5 prebivalci na km2 tudi najredkeje poseljena občina v Sloveniji.[1]

 
Regionalni bruto domači proizvod, statistične regije, 2022 - STAGE

Savinjska statistična regija v številkah uredi

Statistični podatki Statistični kazalniki
Površina, km2, 1. 1. 2022
2.301
Gostota naseljenosti, 1. 7. 2022
112,7
Število prebivalcev, 1. 7. 2022
259.306
Povprečna starost prebivalcev, 1. 7. 2022
44,0
Naravni prirast, 2022
- 626
Delež prebivalcev, starih 0-14 let (%), 1. 7. 2022
15,1
Število učencev v osnovnih šolah, 2022/2023
24.377
Delež prebivalcev, starih 65 let ali več (%), 1. 7. 2022
20,9
Število dijakov (po prebivališču), 2022/2023
9.605
Naravni prirast (na 1.000 prebivalcev), 2022
-2,4
Število študentov (po prebivališču), 2022/2023
8.997
Skupni selitveni prirast (na 1.000 prebivalcev), 2022
8,0
Število delovno aktivnih prebivalcev (po prebivališču), 2022
117.149
Skupni prirast (na 1.000 prebivalcev), 2022
5,6
Število zaposlenih oseb (po delovnem mestu), 2022
97.246
Delež prebivalcev, starih 25 do 64 let, z osnovno šolo ali manj, 1. 1. 2022
13,7
Število samozaposlenih oseb (po delovnem mestu), 2022
12.288
Delež prebivalcev, starih 25 do 64 let, z višjo ali visoko izobrazbo, 1. 1. 2022
29,0
Povprečna mesečna bruto plača na zaposleno osebo (EUR), 2022
1.824,96
Stopnja delovne aktivnosti (%), 2022
70,5
Število podjetij, 2022
24.619
Število izdanih gradbenih dovoljenj (na 1.000 prebivalcev), 2022
3,3
Regionalni bruto domači proizvod (mio. EUR), 2022
6.205
Bruto domači proizvod na prebivalca (EUR, tekoči tečaj), 2022
23.921
Kmetijska zemljišča v uporabi, ha, 2020
63.801
Obsojeni polnoletni in mladoletni (na 1.000 prebivalcev), 2022
2,0
Število prihodov turistov, 2022
534.319
Število osebnih avtomobilov (na 1.000 prebivalcev), 31. 12. 2022
574
Število prenočitev turistov, 2022
1.706.996
Komunalni odpadki, zbrani z javnim odvozom (kg/prebivalca), 2022
345
Vir: Statistični urad Republike Slovenije, Podatkovna baza SiStat[2] Vir: Statistični urad Republike Slovenije, Slovenske statistične regije in občine v številkah [1]

Občine v statistični regiji uredi

Zunanje povezave uredi

Viri uredi

  1. 1,0 1,1 Slovenske statistične regije in občine v številkah, SURS
  2. »Podatkovna baza SiStat«.