Vlado Habjan

Za druge pomene glej Vladimir Habjan.

Vlado Habjan, slovenski pisatelj in zgodovinar, * 13. november 1919, Tabor pri Vranskem, † 15. avgust 2003, (?)

Vlado Habjan
Rojstvo	13. november 1919({{padleft:1919|4|0}}-{{padleft:11|2|0}}-{{padleft:13|2|0}}) Tabor
Smrt	15. avgust 2003({{padleft:2003|4|0}}-{{padleft:8|2|0}}-{{padleft:15|2|0}}) (83 let) neznano
Državljanstvo	Slovenija  SFRJ  Kraljevina Jugoslavija
Poklic	zgodovinar, pisatelj, urednik, publicist

Habjan je končal obrtno in trgovsko šolo. Leta 1941 se je priključil partizanom in bil med drugim politični komisar bataljona. Po koncu 2. svetovne vojne je opravljal različne službe, najdlje je bil urednik pri Radiu Ljubljana; leta 1959 je postal svobodni umetnik. Prve novele in črtice je 1947 objavil v periodičnem tisku. Napisal je več romanov in leta 1977 za roman Trotamora dobil nagrado Prešernovega sklada. Habjanova realistična pripovedna proza je tematsko posvečena predvsem 2. svetovni vojni in NOB.

Objavil več zgodovinskih razprav, največ v zvezi s Celjskimi grofi. Bil je tudi ustanovitelj in prvi predsednik Svetovnega slovenskega kongresa.

Bibliografija

Romani:

• Pomlad vnukov(1955)
• Trotamora (COBISS)
• Anton Martin Slomšek (COBISS)

Znanstveno delo:

• Mejniki slovenske zgodovine (1997) (COBISS)

Viri

• Enciklopedija Slovenije; knjiga 3, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1989

Glej tudi

• seznam slovenskih pisateljev
• seznam slovenskih zgodovinarjev

Zunanje povezave

• Vlado Habjan – avtorjeva dela v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije.