Odpre glavni meni

Troja (starogrško Ἴλιον, Ilion ali Ἴλιος, Ilios in Τροία, Troia; latinsko Trōia in Īlium; hetitsko Wilusa ali Truwisa;[1][2] turško Truva ali Troya) je bila starogrška mestna država (polis) v Mali Aziji, današnji Anatoliji v Turčiji. Edini sodobni vir obstoja tega mesta sta Iliada in Odiseja, Homerjeva epa. Mesto se nahaja jugozahodno od morskega preliva Dardanele in severozahodno od gore Ida. Dandanes se območje imenuje Hisarlik.

Troja
Walls of Troy (2).jpg
Obzidje akropole pripada Troji VII, ki je bila prepoznana kot kraj trojanske vojne (pribl. 1200 pr. n. št.).
Troja is located in Turčija
Troja
Geografska lokacija: Turčija
LokacijaTevfikiye, provinca Çanakkale, Turčija
RegijaTroad
Koordinati39°57′27″N 26°14′20″E / 39.95750°N 26.23889°E / 39.95750; 26.23889Koordinati: 39°57′27″N 26°14′20″E / 39.95750°N 26.23889°E / 39.95750; 26.23889
Tipnaselje
Zgodovina
Ustanovljeno3000 pr. n. št.
Opuščeno500 n. št.
Obdobjezgodnja bronasta doba do Bizantinskega cesarstva
Druge informacije
Spletna stranTroia Archaeological Site
Uradno ime: Archaeological Site of Troy
Tipkulturno
Kriterijii, iii, vi
Razglasitev1998 (22. seja)
Evid. št.849
RegijaEvropa in Severna Amerika

Troja naj bi bila na hribu Hisarlik, 6 kilometrov od Dardanel. Nastala naj bi okoli leta 3200 pr. n. št. kot utrjeno oporišče. Ker je Troja imela nadzor nad Dardanelami (trgovino s Črnim morjem), je obogatela. Bogata državica je privlačila zavojevalce. Okoli leta 1184 pr. n. št. naj bi v Trojo prikorakal Agamemnon in jo zavzel. Troja naj bi bila prizorišče trojanske vojne.

Nekateri zgodovinarji in arheologi menijo, da sta bili Iliada in posledično Odiseja le izmišljeni književni deli, ki pa sta temeljili na dogodkih med jonsko kolonizacijo Male Azije. Deli naj bi tako književno prikazali neuspehe starih Grkov pri kolonizaciji notranjosti maloazijskega prostora, saj jih je zavrnila močna hetitska država. Deli naj bi nastali v Mali Aziji in sta tako tudi utrjevali narodno zavest med kolonizatorji.

Danes je hrib Hisarlik dal svoje ime majhni vasici v bližini ruševin, ki omogoča turistom, da obiščejo arheološko najdišče Troja, ki leži v provinci Çanakkale, približno 30 km jugozahodno od istoimenskega pokrajinskega središča v Turčiji. Najbližja vas je Tevfikiye.

Troja je tudi naslov filma, ki naj bi pripovedoval o trojanski vojni.

Vsebina

Homerjeva TrojaUredi

 
Zemljevid Troade vključuje tudi Trojo

Starogrški zgodovinarji različno postavljajo trojansko vojno v 12., 13. ali 14. stoletje pred našim štetjem: Eratosten do 1184 pred našim štetjem, Herodot do 1250 pred našim štetjem, Duris Samos do 1334 pred našim štetjem. Sodobni arheologi povezujejo homersko Trojo z arheološko Trojo VII.[1]

V Iliadi so Ahajci ustanovili svoje taborišče v bližini izliva reke Skamander (predvidoma moderno Karamenderes)[2], kamor so potegnili svoje ladje. Mesto Troja je bila na hribu, se raztezala čez ravnico Skamander, na kateri so bile bitke med trojansko vojno. Starodavno mesto je danes približno 5 km od obale. Antično ustje Skamanderja je bilo pred približno 3000 leti na kopnem, izlival se je v zaliv in ustvarjal naravno pristanišče[3], napolnjeno z naplavinami. Nedavne geološke ugotovitve so dovolile rekonstrukcijo trojanske obale in rezultati v glavnem potrjujejo pravilnost homerske geografije Troje.[4]


Arheološka TrojaUredi

 
Arheološki načrt citadele Hisarlık

Položaj ruševin v citadeli pri Hisarlıku je oštevilčen od I–IX s podoznakami:

  • Troja I 3000–2600 pr. n. št. (Zahodna Anatolija, zgodnja bronasta doba 1)
  • Troja II 2600–2250 pr. n. št. (Zahodna Anatolija, zgodnja bronasta doba 2)
  • Troja III 2250–2100 pr. n. št. (Zahodna Anatolija, zgodnja bronasta doba 3 [zgodnja])
  • Troja IV 2100–1950 pr. n. št. (Zahodna Anatolija, zgodnja bronasta doba 3 [srednja])
  • Troja V: 20.–18. st. pr. n. št. (Zahodna Anatolija, zgodnja bronasta doba 3 [pozna])
  • Troja VI: 17.–15. st. pr. n. št.
  • Troja VII: pozna bronasta doba, 14. st. pr. n. št.
  • Troja VIIa: c. 1300–1190 pr. n. št., najverjetneje nastavitev za Homerjevo zgodbo
  • Troja VIIb1: 12. st. pr. n. št.
  • Troja VIIb2: 11. st. pr. n. št.
  • Troja VIIb3: po približno 950 pr. n. št.
  • Troja VIII: približno 700–85 pr. n. št.
  • Troja IX: 85 pr. n. št. –pribl. 500 n. št.

Arheološko najdišče Troja je bilo dodano na seznam Unescove svetovne dediščine leta 1998.

SkliciUredi

  1. Wood 1985, str. 16.
  2. Cenker, Işil Cerem; Thys-Şenocak, Lucienne (2008). Shopes, Linda; Hamilton, Paula, ur. Oral History and Public Memories. Philadelphia, PA: Temple University Press. str. 76. ISBN 1-59213-141-7. 
  3. Strabo, Geography XIII, I, 36, tr. H. L. Jones, Loeb Classical Library; Pliny, Natural History, V.33, tr. H. Rackham, W. S. Jones and D. E. Eichholz, Loeb Classical Library.
  4. Geologists investigate Trojan battlefield, 7 February 2003, BBC NEWS

Zunanje povezaveUredi

Podatki o pojmu Troja so morda na razpolago tudi v katerem izmed sorodnih projektov Wikipedije:

  Slovarske definicije v Wikislovarju
  Učbeniki v Wikiknjigah
  Navedki v Wikinavedku
  Izvorna besedila v Wikiviru
  Slike, zvok in animacije v Zbirki
  Popotniški vodič v Wikivoyage