Odpre glavni meni

Tropski deževni gozd imenujemo vegetacijsko obliko katero srečamo samo v tropskih klimatskih področjih. Za te gozdove je značilna gosta, visoka listna "streha" in zelo bogata flora in fauna. Ne obstaja obdobje vegetacijskega mirovanja. Poleg koralnih grebenov je tropski deževni gozd na teh področjih najbolj razširjena vrsta na svetu. V tropskem deževnem gozdu poznamo več vrst rastlin

Tropski deževni gozdovi (vedno zeleni pragozdovi ali džungle) tvorijo ekološke sisteme prilagojene topli klimi. Osnovne značilnosti te klime so povprečna letna temperatura, ki je 25ºC z nihanjem od 0,5 - 0,6ºC med letom in dnevnim temperaturnim območjem od 6 - 10ºC. Poleg tega je letna količina padavin med 1.500mm. Več kot sedem mesecev na leto vlada vlažna klima kadar je količina padavin večja od izparevanja. Tropski gozdovi se razprostirajo na tropskih področjih južne in srednje Amerike, Afrike in južne Azije kot tudi Avstralije z obeh strani ekvatorja. Izjema so področja Andov v južni Ameriki in pasatno - monsunsko področje vzhodne Afrike.

Ocenjuje se, da so leta 1950 tropski deževni gozdovi pokrivali 16 - 17 milijonov km², se pravi okoli 11% zemeljske površine. Do leta 1980 je bilo 50% teh gozdov uničenih zaradi človekove dejavnosti, vendar se je proces uničevanja nadaljeval in še zmeraj traja.

Dnevni razpored v tropskem deževnem gozdu:

  • 6.00 - sonce zelo hitro vzide - gozd je v megli (20ºC)
  • do 10.00 - izpareva veliko vode (20ºC-25ºC)
  • do 13.30 - nastanejo veliki oblaki (85ºC)
  • med 14.00 - 17.00 - hude nevihte/neurja v deževnem obdobju
  • po 17.00 - sonce ponovno sije (28ºC)
  • 18.00 - sonce hitro zaide (25ºC)
  • po 18.00 je že mrak (ponoči so temperature med 20ºC in 23ºC)

Tropski deževni gozd raste na območjih z ekvatorialnim podnebjem,kjer so vse leto visoke temperature in obilo padavin.To območje izjemne raznovrstnosti,tu živijo številne rastlinske in živalske vrste,mnoge med njimi so nam še neznane .Rastlinstvo je razporejeno v nadstropja.Prvo nadstropje spodaj je podrast, ki je v tropskem deževnem gozdu zaradi skromne svetlobe, ki prodre do tal,skoraj ni.Sledijo mlada,nizka drevesa,nato so drevesa vedno višja.Med drevesi rastejo ovijalke.Tropski deževni gozdovi so redko poseljeni,a v nekaterih delih še vedno najdemo prvotno prebivalstvo s tradicionalnim načinom življenja,ki pa je zaradi krčenja gozdov vse bolj ogroženo.