Geografija Afrike
Afrika je stara in slabo razčlenjena celina, ki je ostanek Pangee. Njena površina je 30.368.609 km², kar jo uvršča na 2. mesto, takoj za Azijo.
Leži na severni, južni in vzhodni polobli. Na severu meji na Sredozemsko morje, na zahodu na Atlantik, na jugovzhodu na Indijski ocean ter na severovzhodu na Rdeče morje.
Površje
urediVečji del celine sestavljajo kamnine iz najstarejšega obdobja zemljine zgodovine, ki so ostanek nekdanje velike južne celine Gondvane. Afrika je nerazčlenjena, edini večji otok je Madagaskar, vsi ostali otoki in otočja so precej manjši. Med polotoki je največji Somalski polotok, med zalivi pa Gvinejski zaliv.
Višavja in gorstva
urediVišavja in gorstva zavzemajo precejšen del površja Afrike. Največja so Atlas, Zmajeve gore, Kapsko gorovje, Etiopsko višavje in Vzhodnoafriško višavje. Najvišji vrh Afrike je Kilimandžaro (5895).
Planote
urediZa površje v Afriki je značilno menjavanje kotlin in višavij. Uravnan je tudi večji del Sahare. V Afriki je več kot tretjina vsega površja puščava. največje so Sahara, Kalahari in Namib.
Vode
urediNajdaljše reke v Afriki so Nil (druga najdaljša na svetu), Kongo, Oranje, Niger in Zambezi.
Kotline
urediNižin je v Afriki malo, zato je pa tam veliko kotlin. Največje so Čadska kotlina, Kongovska kotlina, Kalaharijska kotlina, ter Nigrska kotlina.
Države in odvisna ozemlja
uredi- Burundi
- Komori
- Džibuti
- Eritreja
- Etiopija
- Kenija
- Ruanda
- Sejšeli
- Somalija — Somaliland — Puntland — Jugozahodna Somalija
- Tanzanija
- Uganda
- Kamerun
- Srednjeafriška republika
- Kongo
- Demokratična republika Kongo
- Ekvatorialna Gvineja
- Gabon
- Sveti Tomaž in Princ
(Nekatere države so po drugih virih vključene med Srednji vzhod
- Alžirija
- Ceuta (pod Španijo)
- Egipt
- Libija
- Melilla (pod Španijo)
- Maroko
- Sudan
- Tunizija
- Zahodna Sahara (pod maroško okupacijo)
Zunanje povezave
uredi