Južni Sudan (uradno Republika Južni Sudan, angleško Republic of South Sudan) je država v Vzhodni Afriki; glavno mesto je Džuba. Na vzhodu meji na Etiopijo, na jugu na Kenijo, Ugando in Demokratično republiko Kongo, na zahodu na Srednjeafriško republiko in na severu na Sudan. Južni Sudan tako zajema veliko močvirno področje Sudd, katerega namaka Beli Nil.

Republika Južni Sudan
Republic of South Sudan
Zastava Južnega Sudana
Zastava
Grb Južnega Sudana
Grb
Geslo: »Justice, Liberty, Prosperity«
Pravica, svoboda, blaginja
Himna: South Sudan Oyee!
Lega Južnega Sudana
Glavno mestoDžuba
04°51′N, 31°36′E
Uradni jezikiangleščina
Priznani regionalni jezikidžubska arabščina je lingua franca okoli Džube. Dinka 2–3 milijonov govorcev; drugi večji jeziki so: Nuer, Zande, Bari, Shilluk
Etnične skupine
Dinka, Nuer, Bari, Lotuko, Kuku, Zande, Mundari, Kakwa, Pojulu, Shilluk, Moru, Acholi, Madi, Lulubo, Lokoya, Toposa, Lango, Didinga, Murle, Anuak, Makaraka, Mundu, Jur, Kaliko in druge.
Demonim(i)Južnosudanec, Južnosudanka
VladaZvezna predsedniška demokratična republika
Salva Kiir Mayardit
Riek Machar
ZakonodajalecZakonodajna skupščina
Samostojnost 
6. januar 2005
9. julij 2005
9. julij 2011
Površina
• skupaj
619745 km2
Prebivalstvo
• ocena
7.500.000–9.700.000 (2006, UNFPA)[2]
11,000,000–13,000,000 (Southern Sudan claim, 2009)[3]
• popis 2008
8.260.490 (sporno)[4]
ValutaSudanski funt (SDG)
Časovni pasUTC +3 (Vzhodnoafriški čas)
Klicna koda211

Država je bila sprva del britanskega in egipčanskega kondominija Angleško-egiptovskega Sudana (Anglo-Egyptian Sudan), nato pa se je leta 1956 področje osamosvojilo kot Republika Sudan. Po prvi sudanski državljanski vojni je bila leta 1972 ustanovljena Južnosudanska avtonomna regija, ki je obstajala vse do leta 1983. Kmalu zatem je izbruhnila druga sudanska državljanska vojna, ki se je končala leta 2005 z ustanovitvijo Avtonomne vlade Južnega Sudana.

Med 9. in 15. januarjem 2011 je potekal referendum za neodvisnost v skladu s sporazumom iz leta 2005[1], ki je po več kot dveh desetletjih končal krvavo državljansko vojno med pretežno arabskim severom in večinoma krščanskim in animističnim jugom Sudana.[5] Preliminarni podatki referenduma so bili objavljeni 30. januarja 2011 in kažejo, da se je za samostojnost odločilo 98 % volivcev.[6] Če se bodo ti rezultati potrdili, je osamosvojitev Južnega Sudana načrtovana za 9. julij 2011.[7] 23. januarja 2011 je Usmerjevalni odbor za čas po osamosvojitvi izjavil, da se bo neodvisna država imenovala Republika Južni Sudan. Predlagana imena so bila še: Azanija, Nilska republika, Republika Kush in celo Juwama, skovanka iz prvih črk treh največjih mest (Džuba, Wau in Malakal).[8][9]

54. afriško državo je že dan pred osamosvojitvijo (8. julija) priznal Sudan. Je tudi najmlajša država na svetu.[10]

Viri in opombe

uredi
  1. 1,0 1,1 »Amnesty.si - Sudan: Zgodovinsko ozadje«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2. junija 2011. Pridobljeno 9. julija 2011.
  2. »UNFPA Southern SUDAN«. UNFPA. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 3. januarja 2011. Pridobljeno 30. januarja 2011.
  3. »Sudan census committee say population is at 39 million«. SudanTribune. 27. april 2009. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 23. novembra 2012. Pridobljeno 30. januarja 2011.
  4. »Discontent over Sudan census«. News24.com. 21. maj 2009.[mrtva povezava]
  5. http://www.rtvslo.si/svet/uradno-za-samostojen-juzni-sudan-skoraj-99-glasov/249768; vpogled: 30. 1. 2011.
  6. »arhivska kopija«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 22. aprila 2016. Pridobljeno 30. januarja 2011.
  7. "Sudan deal to end Abyei clashes" BBC News 14. januar 2011; vpogled: 26. januar 2011
  8. Kron, Josh (23. januar 2011). »"Southern Sudan Nears a Decision on One Matter: Its New Name"«. The New York Times.
  9. RTVSLO.si - Južni Sudan položil karte na mizo - prihodkov od nafte ne bo delil s severom
  10. Siol.net - Sudan kot prvi priznal Južni Sudan

Literatura

uredi
  • Biel, Melha Rout (2007). South Sudan after the Comprehensive Peace Agreement. Jena: Netzbandt Verlag. ISBN 9783937884011.
  • Tvedt, Terje (2004). South Sudan. An Annotated Bibliography. (2 vols), 2nd. ed., IB Tauris: London/New York

Glej tudi

uredi

Zunanje povezave

uredi

- v angleščini:

Vlada

uredi

Politične stranke

uredi