Bocvana
Bocvána (uradno Repúblika Bocvána) je celinska država v južni Afriki, ki je bila pred svojo neodvisnostjo v letu 1966 znana kot britanski protektorat Bečuana. Na zahodu in severu meji na Namibijo, na vzhodu na Zimbabve, ter na jugu na Republiko Južno Afriko, s katero je tesno povezano tudi bocvansko gospodarstvo, ki temelji predvsem na reji živine in rudarjenju. Glavno mesto države je Gaborone.
Republika Bocvana Republic of Botswana Lefatshe la Botswana | |
|---|---|
 Zastava
 Grb
| |
| Geslo: »Pula« »Dež« | |
| Himna: Fatshe leno la rona Blagoslovljena bodi plemenita dežela | |
 | |
| Glavno mesto | Gaborone |
| Uradni jeziki | angleščina, cvanščina (državni) |
| Demonim(i) | Bocvanec, Bocvanka |
| Vlada | parlamentarna republika |
| Mokgweetsi Masisi | |
| Neodvisnost | |
• datum | 30. september 1966 |
| Površina | |
• skupaj | 581.726 km2 (41.) |
• voda (%) | 2,5 |
| Prebivalstvo | |
• ocena 2010 | 2.029.000 (144.) |
| BDP (PKM) | ocena 2009 |
• skupaj | 11,63 milijard USD (103.) |
• na prebivalca | 6,400 USD (60.) |
| HDI (2010) |  0.633· 98. |
| Valuta | pula (BWP) |
| Časovni pas | UTC +2 (CAT) |
• poletni | UTC +2 (ne upoštevajo) |
| Klicna koda | 267 |
| Internetni TLD | .bw |
Zgodovina uredi
Bantujska plemena so se naselila na področju Bocvane in sosednjih pokrajin v začetku 16. stoletja. Glavna etnična skupina, Tswana, je prišla na to ozemlje z juga na začetku 19. stoletja, za časa Zulujskih vojn. V drugi polovici 19. stoletja so izbruhnili spopadi med črnskimi plemeni in Buri iz Transvaala, Oranje ter Angleži iz Kaaplandije. Leta 1885 je Bocvana postala britanski protektorat. Z ustanovitvijo Južnoafriške unije leta 1910 in naseljevanjem belcev v Južni Rodeziji so bile ustvarjene dokončne meje britanskega protektorata. Leta 1965 je Bocvana dobila široko avtonomijo, 30. septembra 1966 pa je razglasila neodvisnost.
Geografija uredi
Površina Bocvane znaša 581.726 km², kar je primerljivo z velikostjo Francije. Glavno mesto je Gaborone, ki leži na jugovzhodu države, v neposredni bližini meje z Republiko Južno Afriko.
Bocvana je večinoma ravninska država, ponekod z visokimi planotami. Več kot dve tretjini njenega ozemlja zavzema puščava Kalahari. Na severozahodu leži Okavangova delta, ki je ena največjih notranjih delt na svetu, vzhodno od nje pa je veliko slanišče Makgadikgadi. Porečje reke Limpopo se deloma nahaja na ozemlju Bocvane. Na vzhodu države je več rek, ki so pritoki reke Limpopo in pomembne tudi za oskrbo glavnega mesta z vodo.
Podnebje uredi
Na podnebje v Bocvani vplivata puščava Kalahari in lega v notranjosti celine. Klima je deloma semiaridna, deloma pa subtropska. Tokovi vlažnega zraka so večji del leta oddaljeni od državnega ozemlja.
Deževna doba je kratka. Večina padavin nastopi v obdobju od decembra do marca. Sušna doba, ki se začne v aprilu, na jugu Bocvane traja do oktobra, medtem ko se na severu države konča v novembru. Kljub temu je skupna količina padavin na severu Bocvane večja v primerjavi z jugom države.
Zima na jugu Bocvane traja od začetka maja do konca avgusta, torej nastopa v času sušne dobe. Za ta letni čas je značilna velika razlika med dnevno in nočno temperaturo. V glavnem mestu tako v juliju ni nič nenavadnega, če temperatura zraka sredi dneva znaša 23 °C, ponoči pa 3 °C. Ob nizkih nočnih temperaturah zmrzal lahko nastopi marsikje v državi. V povprečju se zimske temperature zraka gibljejo okoli 14 °C. Poleg razlike med dnevno in nočno temperaturo na to vrednost vpliva tudi pihanje mrzlih vetrov. V poletni dobi so temperature zraka povsod v državi visoke. V povprečju znašajo okoli 26 °C, sredi dneva pa se pogosto povzpnejo na 35 °C.
Biotska raznovrstnost uredi
V Bocvani najdemo različna življenjska okolja za divje živali in rastline. Poleg delte in puščave na ozemlju te države obstajata tudi travišča in savane, kjer živijo gnuji, antilope ter številne vrste ostalih sesalcev in ptic.
V severni Bocvani še naprej živijo številni afriški hijenski psi, ki so sicer ogrožena živalska vrsta. V tem delu države leži tudi Narodni park Chobe, ki ima površino približno 11.000 km² ter predstavlja življenjski prostor za afriškega slona in okoli 350 vrst ptic. Leta 2016 je v Bocvani živelo več kot 130.000 afriških slonov, kar je bila največja populacija te živalske vrste.[1] V državi obstaja več ostalih narodnih parkov in naravnih rezervatov, kjer živijo živali kot so nosorogi in plamenci.
Ekonomija uredi
Je ena od gospodarsko najbolj razvitih držav v Afriki. Od svoje osamosvojitve leta 1966 je imela eno najvišjih stopnjo gospodarske rasti na svetu. Najpomembnejša gospodarska panoga v Bocvani je pridobivanje diamantov. Diamanti predstavljajo približno 85 % izvoza in približno tretjino proračunskih prihodkov državnega proračuna Bocvane. Zaradi velike odvisnosti od izvoza enega luksuznega blaga (diamantov) je zelo podvržena dogodkom na svetovnem trgu.[2]
Sklici uredi
- ↑ »Afrika: Elefanten-Bestände sinken dramatisch«. www.spiegel.de (v nemščini). 1. september 2016.
- ↑ »The World Factbook — Central Intelligence Agency«. www.cia.gov (v angleščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 15. oktobra 2015. Pridobljeno 12. avgusta 2016.
Zunanje povezave uredi
 | Ta članek o geografiji je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite. |