Pretoria
Pretorija(/prɪˈtɔːriə, pri-/ prih-TOR-ee-ə, pree-; afrikansko: [prəˈtuəria] ⓘ) je upravna prestolnica Južne Afrike,[6] ki služi kot sedež izvršilne veje vlade in kot gostiteljica vseh tujih veleposlaništev v Južni Afriki.[7]
Pretoria Tshwane | |||
---|---|---|---|
Glavno mesto (izvršna veja oblasti) | |||
Pretoria iz spomenika Voortrekkerjem Poslovno središče Pretorie (CBD) | |||
| |||
Vzdevek: Jacaranda City, 012, Pirara | |||
Geslo: Præstantia Prævaleat Prætoria ("Naj bo Pretoria najboljša v odličnosti") | |||
Koordinati: (Church Square) 25°44′46″S 28°11′17″E / 25.74611°S 28.18806°E | |||
Država | Južna Afrika | ||
Provinca | Gauteng | ||
Metropolitska občina | Tshwane | ||
Ustanovitev | 1855 | ||
Ustanovitelj | Marthinus Wessel Pretorius | ||
Poimenovano po | Andries Pretorius | ||
Površina | |||
• Glavno mesto (izvršna veja oblasti) | 687,54 km2 | ||
• Metropolitansko obm. | 6.297,83 km2 | ||
Nadm. višina | 1.339 m | ||
Prebivalstvo (2023)[2] | |||
• Glavno mesto (izvršna veja oblasti) | 2.818.100 | ||
• Gostota | 4.100 preb./km2 | ||
• Metropolitansko obm. | 2.921.488 | ||
• Metropolitanska gostota | 460 preb./km2 | ||
Časovni pas | UTC+2 (SAST) | ||
Omrežna skupina | 011 in 012 | ||
HDI | ![]() | ||
GDP | US$ 75,6 mrd[5] | ||
GDP per capita | US$ 23.108 | ||
Spletna stran | tshwane.gov.za |
Pretorio prečka reka Apies in se razteza proti vzhodu do vznožja gorovja Magaliesberg. Slovi kot akademsko mesto in raziskovalno središče, saj je dom Tehnološke univerze Tshwane (TUT), Univerze v Pretoriji (UP), Univerze Južne Afrike (UNISA), Sveta za znanstvene in industrijske raziskave (CSIR) in Raziskovalnega sveta za humanistične vede. Gosti tudi Nacionalno raziskovalno fundacijo in Južnoafriški urad za standarde. Pretoria je bila eno od mest gostiteljev Svetovnega prvenstva v nogometu leta 2010.
Pretoria je osrednji del metropolitanske občine mesta Tshwane, ki je nastala z združitvijo več nekdanjih lokalnih oblasti, vključno z Bronkhorstspruitom, Centurionom, Cullinanom, Hammanskraalom in Soshanguvejem. Nekateri so predlagali spremembo uradnega imena iz Pretoria v Tshwane, kar je povzročilo nekaj javnih polemik.
Pretoria je dobila ime po vodji Voortrekkerjev Andriesu Pretoriusu,[8] Južnoafričani pa jo včasih imenujejo mesto Jacaranda[9] zaradi tisočev dreves jacaranda, posajenih vzdolž njenih ulic ter v parkih in vrtovih.[10]
Zgodovina
urediPretorio je leta 1855 ustanovil Marthinus Pretorius, vodja Voortrekkerjev, ki jo je poimenoval po svojem očetu Andriesu Pretoriusu in za novo prestolnico Južnoafriške republike (nizozemsko Zuid Afrikaansche Republiek; ZAR) izbral mesto na bregovih reke Apies (v afrikanščini pomeni 'opičja reka'). Starejši Pretorius je postal narodni heroj Voortrekkerjev po zmagi nad Dinganom in Zuluji v bitki pri Blood River leta 1838. Starejši Pretorius se je pogajal tudi o konvenciji Sand River (1852), v kateri je Združeno kraljestvo priznalo neodvisnost Transvaala. 1. maja 1860 je postal glavno mesto Južnoafriške republike.
Ustanovitev Pretorije kot glavnega mesta Južnoafriške republike je mogoče razumeti kot označevanje konca naselitvenih gibanj Burov v času Velikega pohoda.
Burske vojne
urediMed prvo bursko vojno so mesto oblegale republikanske sile decembra 1880 in marca 1881. Mirovna pogodba, s katero se je končala vojna, je bila podpisana v Pretorii 3. avgusta 1881 na Konvenciji v Pretorii.
Druga burska vojna je povzročila konec republike Transvaal in začetek britanske hegemonije v Južni Afriki. Mesto se je 5. junija 1900 predalo britanskim silam pod vodstvom Fredericka Robertsa, spopad pa se je končal v Pretorii s podpisom miru v Vereenigingu 31. maja 1902 v Melrose House.
Pretorijske utrdbe so bile zgrajene za obrambo mesta tik pred drugo bursko vojno. Čeprav so nekatere od teh utrdb danes v ruševinah, jih je veliko ohranjenih kot nacionalni spomenik.
Južnoafriška unija
urediBurski republiki ZAR in kolonija Orannje sta bili leta 1910 združeni s Kapsko kolonijo in kolonijo Natal v Južnoafriško unijo. Pretoria je nato postala upravno glavno mesto celotne Južne Afrike, pri čemer je Cape Town služil kot zakonodajno glavno mesto, Bloemfontein pa kot sodno glavno mesto. Med letoma 1910 in 1994 je bilo mesto tudi glavno mesto province Transvaal. (Kot glavno mesto ZAR je Pretoria v tej vlogi nadomestila Potchefstroom.) 14. oktobra 1931 je Pretoria dosegla status uradnega mesta.[11] Ko je Južna Afrika leta 1961 postala republika, je Pretoria ostala njeno upravno glavno mesto.[12]
Geografija
urediPretoria leži približno 56 km severno-severovzhodno od Johannesburga na severovzhodu Južne Afrike, v prehodnem pasu med planoto Highveld na jugu in nižje ležečim Bushveldom na severu. Leži na nadmorski višini približno 1339 m, v topli, zaščiteni, rodovitni dolini, obdani s hribi pogorja Magaliesberg.
Podnebje
urediPretoria ima monsunsko vlažno subtropsko podnebje (Köppen: Cwa) z dolgimi vročimi, deževnimi poletji ter kratkimi, suhimi in blagimi zimami. Mesto doživlja tipične južnoafriške zime s hladnimi, jasnimi nočmi in blagimi do zmerno toplimi dnevi. Čeprav so povprečne najnižje temperature pozimi blage, lahko zaradi jasnega neba postane hladno, z nizkimi nočnimi temperaturami v zadnjih letih v razponu od 2 do –5 °C.
Povprečna letna temperatura je 18,7 °C.[13] To je precej visoko glede na razmeroma visoko nadmorsko višino mesta, približno 1339 metrov in je predvsem posledica njegove zaščitene lege v dolini, ki deluje kot toplotna past in ga večino leta loči od hladnih južnih in jugovzhodnih zračnih mas.
Dež je večinoma koncentriran v poletnih mesecih, sušne razmere pa prevladujejo v zimskih mesecih, ko so lahko močne zmrzali. Sneženje je izjemno redek dogodek; snežinke so bile v mestu opažene v letih 1959, 1968 in 2012, a mesto v svoji zgodovini še nikoli ni doživelo kopičenja.
Med vročinskim valom po vsej državi novembra 2011 je Pretoria doživela temperature, ki so dosegle 39 °C, kar je neobičajno za ta čas v letu. Podobni rekordni ekstremni vročinski dogodki so se zgodili tudi januarja 2013, ko so v Pretorii nekaj dni temperature presegle 37 °C. Leto 2014 je bilo eno najbolj deževnih v zgodovini mesta. Do konca decembra je padlo skupno 914 mm, samo v tem mesecu pa 220 mm. Leta 2015 je Pretoria doživela najhujšo sušo po letu 1982; v mesecu novembru 2015 so bili podrti novi rekordi visokih temperatur, saj so 11. novembra zabeležili 43 °C po treh tednih temperatur med 35 °C in 43 °C. Pretoria je 7. januarja 2016 dosegla novo rekordno vrednost 42,7 °C.[14]
Demografija
urediOdvisno od obsega območja, ki se razume kot Pretoria, se prebivalstvo giblje od 700.000[15] do 2,95 milijona.[16] Glavni jeziki, ki se govorijo v Pretorii, so sepedi, sotščina, tsongajščina, vendščina, afrikanščina in angleščina. Mesto Pretoria ima največ belcev v podsaharski Afriki. Od svoje ustanovitve je bilo glavno središče prebivalstva Afrikanerjev in v mestu ali okolici živi približno 1 milijon Afrikanerjev.
Arhitektura
urediPretoria je imela skozi leta zelo raznolike kulturne vplive, kar se odraža v arhitekturnih slogih, ki jih najdemo v mestu. Sega od nizozemske, nemške in britanske kolonialne arhitekture iz 19. stoletja do modernih, postmodernih, neomodernih in arhitekturnih stilov art deco z dobro mešanico edinstvenega južnoafriškega sloga.
Nekatere pomembne stavbe v Pretorii so Sodna palača iz poznega 19. stoletja, stavbe Unije iz zgodnjega 20. stoletja, povojni spomenik Voortrekkerjem, raznolike stavbe, ki se raztezajo po glavnih kampusih tako Univerze v Pretorii kot Univerze Južne Afrike, tradicionalni nizozemski slog Mahlamba Ndlopfu (predsedniška hiša), neobizantinsko staro sinagogo, sodobnejša Bank of South Africa (pisarniški nebotičnik) in Telkom Lukasrand Tower. Druge znane stavbe so stadion Loftus Versfeld, Južnoafriško državno gledališče in stavba Oliverja Tamba, ki je sedež oddelka za mednarodne odnose in sodelovanje.
-
Vzhodno krilo stavb Unije
-
Stare dvorane sveta ali Ou Raadsaal
-
Neomoderna arhitektura v Pretorii
-
Stara Sinagoga
V mestu je več muzejev, med njimi:
- Narodni muzej kulturne zgodovine Ditsong, alias Afriško okno
- Krugerjeva hiša (rezidenca predsednika ZAR Paula Krugerja)
- Zbirka Mapungubwe, ki jo hranijo muzeji Univerze v Pretorii v svoji stavbi stare umetnosti, je sestavljena iz arheološkega materiala, ki ga je nekdanja Univerza Gauteng izkopala na arheološkem najdišču Mapungubwe od njegovega odkritja leta 1933.
- Pionier Opelug Museum (afrikansko Muzej na prostem pionirjev), je kulturni in "živi" muzej v vzhodnem predmestju Pretorije, ki odraža življenjski slog zgodnjih pionirjev ali "Voortrekkerjev" zgodnjega 19. stoletja.
- Umetnostni muzej Pretoria je umetniška galerija
- Pretoria Forts je sestavljena iz štirih utrdb, ki jih je zgradila vlada Južnoafriške republike (ZAR) tik pred izbruhom druge anglo-burske vojne okoli njihove prestolnice Pretorije.
- Narodni prirodoslovni muzej Ditsong, nekdanji Transvaalski muzej, je prirodoslovni muzej v Pretorii v Južni Afriki.
Parki in vrtovi
urediPretoria je dom nacionalnih živalskih vrtov Južne Afrike in nacionalnega botaničnega vrta Pretoria.[17] Obstajajo tudi številni manjši parki in vrtovi, ki so po vsem mestu, vključno s ptičjim zavetiščem Austin Roberts, vrtovi Pretorius Square, Pretoria Rosarium, Church Square, Pretoria Showgrounds, Springbok Park, Freedom Park, Jan Cilliers Park in Burgers Park, najstarejši park v mestu in zdaj nacionalni spomenik. V predmestju je tudi nekaj omembe vrednih parkov: Rietondale Park, "Die Proefplaas" v predmestju Queenswood, Magnolia Dell Park, Nelson Mandela Park in Mandela Park Peace Garden in Belgrave Square Park.
Naravni rezervati v bližini
uredi- Zavetišče za ptice Chamberlain
- Naravni rezervat Faerie Glen
- Naravni rezervat Groenkloof
- Naravni rezervat Moreletaspruit
- Naravni rezervat Rietvlei
- Pokrajinski naravni rezervat Roodeplaat Dam
- Naravni rezervat Wonderboom
Sklici
uredi- ↑ »Main Place Pretoria from Census 2001«.
- ↑ »Pretoria, Main Place 799035 from Census 2011«. Census 2011. Arhivirano iz spletišča dne 31. julija 2014. Pridobljeno 23. januarja 2022.
- ↑ »City of Tshwane, Metropolitan Municipality 799 from Census 2011«. Census 2011. Arhivirano iz spletišča dne 23. septembra 2013. Pridobljeno 23. januarja 2022.
- ↑ »Gauteng's Human Development Index« (PDF). Gauteng City-Region Observatory. 2013. str. 1. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 11. januarja 2015. Pridobljeno 1. januarja 2015.
- ↑ »Global city GDP 2011«. Brookings Institution. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 5. junija 2013. Pridobljeno 18. novembra 2014.
- ↑ »Pretoria | national administrative capital, South Africa«. Encyclopedia Britannica (v angleščini). Arhivirano iz spletišča dne 18. julija 2018. Pridobljeno 18. julija 2018.
- ↑ »South Africa at a glance«. South African Government. Arhivirano iz spletišča dne 26. maja 2020. Pridobljeno 18. junija 2020.
- ↑ Raper, Peter E. (1987). Dictionary of Southern African Place Names. Internet Archive. str. 373. Pridobljeno 28. avgusta 2013.
- ↑ »10 SA city nicknames, and why they're called that«. News24 (v ameriški angleščini). 4. junij 2015. Arhivirano iz spletišča dne 24. julija 2022. Pridobljeno 24. julija 2022.
- ↑ »South Africa's provinces: Gauteng«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 22. junija 2011. Pridobljeno 14. junija 2011.
- ↑ South African History Online, [1] Arhivirano 16 February 2015 na Wayback Machine., 2011]
- ↑ Roman Adrian Cybriwsky, Capital Cities around the World: An Encyclopedia of Geography, History, and Culture, ABC-CLIO, USA, 2013, p. 54
- ↑ GHCN climate data, 30-year climate average 1979–2008, Goddard Institute of Space Studies
- ↑ »South African Weather Service - Regional Weather and Climate of South Africa: Gauteng« (PDF). Arhivirano (PDF) iz spletišča dne 22. januarja 2022. Pridobljeno 20. januarja 2022.
- ↑ Population, according to the 2001 Census, of the Pretoria "main place" Arhivirano 28 October 2013 na Wayback Machine..
- ↑ Population, according to the 2007 Community Survey Arhivirano 25 August 2013 na Wayback Machine., of the City of Tshwane Metropolitan Municipality after the 2011 annexation of the Metsweding District Municipality.
- ↑ »National Botanical Gardens«. SA-Venues. Arhivirano iz spletišča dne 19. decembra 2008. Pridobljeno 12. septembra 2008.
Zunanje povezave
uredi- City of Tshwane; Metropolitan Municipality official website
- Discover Tshwane; Metropolitan Municipality tourism website