Vzhodna Afrika je vzhodna podregija afriške celine.

Vzhodna Afrika po različnih definicijah

V shemi geografskih regij Statističnega oddelka Združenih narodov 10-11-(16*) ozemelj sestavlja vzhodno Afriko:[1]

  • Tanzanija, Kenija, Uganda, Ruanda, Burundi, Demokratična republika Kongo in Južni Sudan so članice vzhodnoafriške skupnosti. Prvih pet je prav tako vključenih v območje afriških Velikih jezer. Burundi in Ruanda se včasih prav tako štejeta za del Srednje Afrike.[2]
  • Džibuti, Eritreja, Etiopija in Somalija so skupaj znane kot Afriški rog.[3][4] Območje je najbolj vzhodna projekcija afriške celine.[5]
  • Komori, Mavricij in Sejšeli – majhne otoške države v Indijskem oceanu.
  • Réunion, Mayotte (geografsko del Komorskih otokov) in Razpršeni otoki v Indijskem oceanu – francoska čezmorska ozemlja tudi v Indijskem oceanu.
  • Mozambik in Madagaskar – pogosto veljata za del južne Afrike, na vzhodni strani podceline. Madagaskar ima tesne kulturne vezi z jugovzhodno Azijo in vzhodno Afriko ter otoki v Indijskem oceanu.
  • Malavi, Zambija in Zimbabve – pogosto vključeni tudi v Južno Afriko in so prej sestavljali Srednjeafriško federacijo (zgodovinsko znano tudi kot Federacija Rodezije in Nyasalanda).
  • Južni Sudan in Sudan – skupaj del doline reke Nil. Nahajajo se v severovzhodnem delu celine.[6] Tudi članice območja proste trgovine Skupnega trga za vzhodno in južno Afriko (COMESA).

Gorovja Vzhodne Afrike so Ras Dašan (Ras Dashen) (4620 m), Batu (4307 m), Nyiru (2805 m), Moroto (3084 m), Elgon (4321 m), Mount Kenya (5199 m) in Ruvenzori (Ruwenzori) (5109 m). Zaradi visoke lege je podnebje suho in hladno kljub temu, da leži regija ob ekvatorju.

Reke Vzhodne Afrike so Modri Nil (Abaj, Abay), Tana, Viktorijin Nil in Webi Juba. Jezera Vzhodne Afrike so Tana, Viktorijino jezero in Turkansko jezero.


Prihodnost Vzhodne Afrike uredi

Znanstveniki domnevajo, da se bo Vzhodna Afrika čez milijone let ločila od Afrike in postal samostojen otok, kot je Madagaskar.[navedi vir]

Zaradi razmikanja tektonskih oz. litosferskih plošč je nastal Veliki tektonski jarek. To je največja razpoka v Zemljini skorji. Približno 6400 kilometrov dolga kotanja se začne severno od Mrtvega morja, poteka čez Rdeče morje, se nadaljuje prek Etiopije in se nato razcepi na Vzhodnoafriški in Srednjeafriški tektonski jarek. Na jugu sega vse do reke Zambezi. Jarek je v povprečju širok okoli 50 km.[navedi vir]

Sklici uredi

  1. »United Nations Statistics Division- Standard Country and Area Codes Classifications (M49)«. un.org. Arhivirano iz spletišča dne 13. julija 2011. Pridobljeno 22. septembra 2008.
  2. https://www.unep.org/explore-topics/oceans-seas/what-we-do/working-regional-seas/regional-seas-programmes/eastern-africa. {{navedi splet}}: Manjkajoč ali prazen |title= (pomoč)
  3. Robert Stock, Africa South of the Sahara, Second Edition: A Geographical Interpretation, (The Guildford Press; 2004), p. 26
  4. »IRIN – Horn of Africa«. IRINnews. Arhivirano iz spletišča dne 28. avgusta 2010. Pridobljeno 14. aprila 2008.
  5. »Overview of Module Twenty: Southern Africa«. Exploring Africa. Arhivirano iz spletišča dne 11. januarja 2019. Pridobljeno 18. maja 2018.
  6. »Eastern Africa Power Pool« (PDF). EAPP. Arhivirano (PDF) iz spletišča dne 7. oktobra 2016. Pridobljeno 15. oktobra 2014.

Zunanje povezave uredi