Sudan je država v severovzhodni Afriki, ki na severu meji na Egipt, na vzhodu na Eritrejo in Etiopijo, na jugu na Južni Sudan, na jugozahodu na Srednjeafriško republiko, na zahodu na Čad ter na severozahodu na Libijo.

Republika Sudan
جمهورية السودان
Jumhūriyyat as-Sūdān
Zastava Sudana Grb Sudana
Geslo: Al-Nasr Lana
(Arabsko: »Zmaga je naša«)
Himna

Lega Sudana
Lega Sudana
Glavno mestoKartum
15°31′N, 32°35′E
Največje mesto Omdurman[1][2]
Uradni jeziki Arabščina, angleščina
Demonim Sudanec
Upravljanje Avtoritarno diktatorstvo
 -  Predsednik: Abdel Fattah al-Burhan (عبد الفتاح البرهان)
 -  predsednik vlade: Abdalla Hamdok (عبدالله حمدوك)
Neodvisnost Od Egipta in Združenega kraljestva 
 -  Datum: 1. januar 1956 
Površina
 -  skupaj: 1.886.068 km² (16.
 -  voda (%): 6 %
Prebivalstvo
 -  ocena 2021: 44,909,353[3] (35.)
 -  štetje 2008: 30,894,000 (sporno) [4] 
 -  gostota: 16,4/km² 
BDP (PKM) ocena 2014
 -  skupaj: $179,5 milijarde[5] 
 -  na prebivalca: $4.834[5] 
BDP (nominalno) ocena 2016
 -  skupaj: $65,6 milijarde[5] 
 -  na prebivalca: $2,194[6] 
Gini (2009) 35,3 
HDI (2013) 0,473 (166.)
Valuta Sudanski dinar (SDD)
Časovni pas EAT (UTC+3)
 -  poletni (DST): neupoštevan (UTC+3)
Vrhnja domena (TLD) .sd, سودان.
Klicna koda +249

Sudan je članica Arabske lige. Površje večinoma sestavljajo ravnice, ki jih prekinjajo gorske verige vulkanskega izvora; najvišja je Jebel Marra, ki se dviga do 3.000 m nadmorske višine. Največja reka je Nil, ki se prične v prestolnici Kartum z zlitjem Belega in Modrega Nila.

Hkrati je Sudan ena najrevnejših držav na svetu, ki jo dodatno pretresa medetnično in medversko nasilje v pokrajini Darfur med arabskimi muslimani in ljudstvom Niloti, ki so povečini kristjani ali animisti. Avtoritarni voditelja Omar al Bašir, ki je prišel na oblast z vojaškim udarom leta 1989, je vladal do državnega udara in nemirov leta 2019, ko je bil odstavljen.

Leta 2011 je Sudan razpadel na dve državi, in sicer Sudan in Južni Sudan.

GospodarstvoUredi

Več kot polovica delavcev je zaposlenih v poljedelstvu, kar daje skoraj eno tretjino bruto domačega proizvoda.[7] Obdelovalne površine so odvisne od količine padavin in od sistema namakanja. Zato pogoste suše vplivajo na njihov pridelek. Za prehrano v glavnem proizvajajo proso, pšenico in sirek, za prodajo pa je glavni pridelek bombaž.[8] Petino države pokrivajo gozdovi, petina ozemlja je namenjena nomadski živinoreji. Rdeče morje in Nil pa omogočata ribarjenje za domače potrebe.

Električno energijo pridobivajo iz hidro in termoelektrarn. Za termoelektrarne morajo gorivo uvažati.[7] Industrija prispeva k bruto domačemu proizvodu manj kot 10%.[7]

Raba zemljišč:[9]

  • Obdelovalne površine: 6,76 %
  • Trajni nasadi; 0, 07 %
  • Drugo: 93,17 %

Namakalna zemljišča: 18900 km2 [9]

Največja mestaUredi

SkliciUredi

  1. "Population of capital cities and cities of 100 000 or more inhabitants: latest available year, 1990–2009". Demographic Yearbook 2009 – 2010. United Nations. 2011. str. 288–289. Pridobljeno dne 12 May 2012. (Table 8)
  2. "Sudan: States, Major Cities, Towns & Agglomeration – Statistics & Maps on City Population". City Population. 2011. Pridobljeno dne 12 May 2012.
  3. Sudan Population 2021
  4. "Discontent over Sudan census". News24. Cape Town. Agence France-Presse. 21 May 2009. Pridobljeno dne 8 July 2011.
  5. 5,0 5,1 5,2 "Sudan". International Monetary Fund. Pridobljeno dne 1 October 2014.
  6. Sudan - GDP per capita
  7. 7,0 7,1 7,2 Enciklopedija svetovne geografije. Ljubljana: Pisanica d.o.o. in Imprinta d.o.o. 1997. str. 292. ISBN 961-90369-6-4.
  8. Enciklopedija za vedoželjne (Geografija). Ljubljana: Prešernova družba. 2005. str. 348. ISBN 961-6512-08-0.
  9. 9,0 9,1 "The World Factbook". www.cia.gov. Pridobljeno dne 2016-03-11.

Zunanje povezaveUredi