Sudan je država v severovzhodni Afriki, ki na severu meji na Egipt, na vzhodu na Eritrejo in Etiopijo, na jugu na Južni Sudan, na jugozahodu na Srednjeafriško republiko, na zahodu na Čad ter na severozahodu na Libijo.

Republika Sudan
جمهورية السودان
Jumhūriyyat as-Sūdān
Zastava Sudana
Zastava
Grb Sudana
Grb
Geslo: Al-Nasr Lana
(Arabsko: »Zmaga je naša«)
Himna: 
Lega Sudana
Lega Sudana
Glavno mestoKartum
15°31′N, 32°35′E
Največje mestoOmdurman[1][2]
Uradni jezikiArabščina, angleščina
Religija
Islam
Demonim(i)Sudanec
VladaAvtoritarno diktatorstvo
• Predsednik:
Abdel Fattah al-Burhan (عبد الفتاح البرهان)
Abdalla Hamdok (عبدالله حمدوك)
Neodvisnost 
• Datum
1. januar 1956
Površina
• skupaj
1886068 km2 (16.)
• voda (%)
6 %
Prebivalstvo
• ocena 2021
44,909,353[3] (35.)
• popis 2008
30,894,000 (sporno) [4]
• gostota
16,4/km2
BDP (ocena 2014)
• skupaj (nominal.)
$65,6 milijarde[5]
• skupaj (PKM)
$179,5 milijarde[5]
• na preb. (nominal.)
$2,194[6]
• na preb. (PKM)
$4.834[5]
Gini (2009)35,3
srednji
HDI (2013)0,473[7]
nizek · 166.
ValutaSudanski dinar (SDD)
Časovni pasUTC +3 (EAT)
• poletni
UTC +3 (neupoštevan)
Klicna koda+249
Internetna domena.sd, سودان.

Sudan je članica Arabske lige. Površje večinoma sestavljajo ravnice, ki jih prekinjajo gorske verige vulkanskega izvora; najvišja je Jebel Marra, ki se dviga do 3.000 m nadmorske višine. Največja reka je Nil, ki se prične v prestolnici Kartum z zlitjem Belega in Modrega Nila.

Hkrati je Sudan ena najrevnejših držav na svetu, ki jo dodatno pretresa medetnično in medversko nasilje v pokrajini Darfur med arabskimi muslimani in ljudstvom Niloti, ki so povečini kristjani ali animisti. Avtoritarni voditelja Omar al Bašir, ki je prišel na oblast z vojaškim udarom leta 1989, je vladal do državnega udara in nemirov leta 2019, ko je bil odstavljen.

Leta 2011 je Sudan razpadel na dve državi, in sicer Sudan in Južni Sudan.

Gospodarstvo uredi

Več kot polovica delavcev je zaposlenih v poljedelstvu, kar daje skoraj eno tretjino bruto domačega proizvoda.[8] Obdelovalne površine so odvisne od količine padavin in od sistema namakanja. Zato pogoste suše vplivajo na njihov pridelek. Za prehrano v glavnem proizvajajo proso, pšenico in sirek, za prodajo pa je glavni pridelek bombaž.[9] Petino države pokrivajo gozdovi, petina ozemlja je namenjena nomadski živinoreji. Rdeče morje in Nil pa omogočata ribarjenje za domače potrebe.

Električno energijo pridobivajo iz hidro in termoelektrarn. Za termoelektrarne morajo gorivo uvažati.[8] Industrija prispeva k bruto domačemu proizvodu manj kot 10%.[8]

Raba zemljišč:[10]

  • Obdelovalne površine: 6,76 %
  • Trajni nasadi; 0, 07 %
  • Drugo: 93,17 %

Namakalna zemljišča: 18900 km2 [10]

Največja mesta uredi

Sklici uredi

  1. »Population of capital cities and cities of 100 000 or more inhabitants: latest available year, 1990–2009«. Demographic Yearbook 2009 – 2010. United Nations. 2011. str. 288–289. Pridobljeno 12. maja 2012. (Table 8)
  2. »Sudan: States, Major Cities, Towns & Agglomeration – Statistics & Maps on City Population«. City Population. 2011. Pridobljeno 12. maja 2012.
  3. Sudan Population 2021
  4. »Discontent over Sudan census«. News24. Cape Town. Agence France-Presse. 21. maj 2009. Pridobljeno 8. julija 2011.
  5. 5,0 5,1 5,2 »Sudan«. International Monetary Fund. Pridobljeno 1. oktobra 2014.
  6. Sudan - GDP per capita
  7. . United Nations Development Programme. 2014. str. 21–25 Human Development Report Summary http://hdr.undp.org/sites/default/files/hdr14-summary-en.pdftitle=2014 Human Development Report Summary. Pridobljeno 27. julija 2014. {{navedi splet}}: Manjkajoč ali prazen |title= (pomoč); Preveri vrednost |url= (pomoč)[mrtva povezava]
  8. 8,0 8,1 8,2 Enciklopedija svetovne geografije. Ljubljana: Pisanica d.o.o. in Imprinta d.o.o. 1997. str. 292. ISBN 961-90369-6-4.
  9. Enciklopedija za vedoželjne (Geografija). Ljubljana: Prešernova družba. 2005. str. 348. ISBN 961-6512-08-0.
  10. 10,0 10,1 »The World Factbook«. www.cia.gov. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 7. marca 2016. Pridobljeno 11. marca 2016.

Zunanje povezave uredi