Odpre glavni meni

Liberija, uradno Republika Liberija (angleško Liberia), je država, ki leži ob obali zahodne Afrike. Na severozahodu meji na Sierro Leone, na severu na Gvinejo, na vzhodu na Slonokoščeno obalo ter na jugu in zahodu na Severno Atlantski ocean. Meja z Gvinejo je dolga 590 km, meja s Sierro Leone 299 km, meja s Slonokoščeno obalo pa 778 km. Država ima okoli 4.8 milijona prebivalcev po površini pa je velika 111.369 kvadratnih kilometrov, kar je približno štirikrat večje od Slovenije. Uradni jezik v Liberiji je angleščina, poleg tega jezika pa je pogosta tudi liberijska angleščina. Glavno in največje mesto v Liberiji je Monrovija, poimenovana po ameriškem predsedniku Jamesu Monroeu.

Republika Liberija
Zastava Emblem
Zastava Emblem
Geslo: »The love of liberty brought us here"  (angleščina)
»Ljubezen do svodobe nas je pripeljala sem«
HimnaAll Hail, Liberia, Hail!

Lega
Glavno mesto
(in največje mesto)
Monrovija
6°30′N, 9°30′W
Uradni jeziki angleščina
Etnične skupine 
Upravljanje predsedniška republika
 -  predsednik: George Weah
 -  podpredsednik: Jewel Taylor
neodvisnost
 -  od Združenih Držav Amerike: 26. julij 1847 
Prebivalstvo
 -  ocena julij 2018: 4.809.768 (59.)
BDP (PKM) ocena 2017
 -  skupaj: 6.112 milijarde USD (91.)
 -  na prebivalca: 1326.9 USD (221.)
BDP (nominalno) ocena 2018
 -  skupaj: 3.218 milijarde USD (163.)
 -  na prebivalca: 694 USD (182.)
HDI (2017) 0.435 (nizek) (148.)
Valuta LRD (L$)
Časovni pas (UTC+0)
Vrhnja domena (TLD) .Ir
Klicna koda +231

Zastava države je sestavljena iz 12 enakih horizontalnih rdeče-belih črt in bele petkrake zvezde v modrem kvadratu v zgornjem levem kotu. Črte predstavljajo 12 podpisnikov deklaracije o neodvisnost, moder kvadrat predstavlja afriško celino, petkraka zvezda pa svobodo, ki je bila podeljena nekoč ameriškim sužnjem. Osnova za nastanek zastave pa je bila Zastava Združenih držav Amerike.

Nastanek Liberije je povezan z nastankom Ameriške kolonizacijske družbe leta 1822, ki je bivših ameriških sužnjev iz ZDA in Karibskih otokov na območje današnje Liberije. Leta 1847 je Liberija postala prva afriška država, ki se je osamosvojila, izvolili so prvega predsednika in kmalu močno razvili gospodarstvo. Gospodarstvo je bilo na vrhuncu po koncu druge svetovne vojne, ko je bila Liberija v hitrosti razvoja na 2. mestu na svetu, samo za Japonsko.

Leta 1980 pa so v državi izbruhnili nemiri in nastala je prva državljanska vojna. V naslednjih 25 letih je v Liberiji zaradi spopadov med različnimi protivladnimi skupinami in vojsko umrlo več kot 250.000 ljudi.

ZgodovinaUredi

Odkritje:Uredi

Liberija se prvič v zgodovini pojavi leta 1461, ko jo odkrije portugalski pomorščak Pedro de Sintra, poleg njega so na območje današnje Liberije pripluli tudi angleški in španski pomorščaki. Deželo so poimenovali "Grand Cape Mount", "Cape Mesurado" in "Cape Palmas". Kasneje je dežela postala poznana pod imenom "Grain Coast" in "Pepper Coast", zaradi zelo rodovitne zemlje na kateri je rasel poper, ki je bil v tistih časih izjemno dragocen.

 
William V.S. Tubman - sedemkratni liberijski predsednik

Ameriška kolonizacijska družba in neodvisnost:Uredi

Nekaj stoletij kasneje, v začetku 19. stoletja, se je v ZDA začelo osvobajanje sužnjev, ki so bili pripeljani iz Afrike. Ustanovljena je bila Ameriška kolonizacijska družba (ang. American Colonization Society) z drugim imenom tudi ACS, ki je bila odgovorna za prenos osvobojenih sužnjev iz ZDA in nekaterih drugih provinc nazaj v Afriko. Liberija je bila izbrana, kot dobro mesto za deportacijo sužnjev in prve sužnje je tja odpeljala ladja USS Crocodile leta 1821. V naslednjih letih je bilo vedno več osvobojenih sužnjev deportiranih v Liberijo, ki je do leta 1828 že imela vzpostavljeno svojo vlado.

 
Deportacija ameriških osvobojenih sužnjev
 
V državljanskih vojnah je bilo prisotnih tudi veliko otrok

Leta 1847 je Liberija razglasila svojo neodvisnost. Večina držav jo je prepoznala, kot neodvisno državo v naslednjih letih, ZDA pa so jo prepoznala šele leta 1862. Prvi izvoljeni predsednik Liberije je bil Joseph Jenkins Roberts, ki je postal prvi kolonizacijski črni predsednik. V naslednjih desetletjih je na ozemlju Liberije prišlo do nekaj spopadov med Liberijci in Francozi ter Angleži, zaradi različnih točk, ki so jih Liberijci hoteli zavzeti. Mirovni sporazum je bil z Veliko Britanijo podpisan leta 1885, s Francijo pa leta 1892. V letih od 1909 do 2. svetovne vojne je Liberija zabredla v manjšo krizo zaradi dolgov, ki so bili leta 1952 dokončno poravnani.

2. svetovna vojna:Uredi

V času med 2. svetovno vojno so bile v Liberiji za izdelavo gume zelo pomembne plantaže kavčukovca, saj so bile to edine plantaže na voljo zavezniškim silam. ZDA in Liberija sta leta 1942 podpisali obrambni sporazum. V Monroviji so, kot del tega sporazuma zgradili mednarodno letališče. Liberija je vojno Japonski in Nemčiji napovedala januarja 1944, po izvolitvi Williama V.S. Tubmana, ki je bil kasneje sedemkrat izvoljen za predsednika Liberije.

1. državljanska vojnaUredi

Po smrti Williama V.S. Tubmana leta 1971 je oblast prevzel podpredsednik William R. Tolbert, ki je na položaju ostal vse do aprila 1980, ko je bil ubit v uporu, ki ga je vodil višji narednik Samuel K. Doe. Njegovi privrženci so strmoglavili vlado in ustanovili režim, kjer je državi vladala vojska na čelu z Samuelom Doeom. Vse predstavnike prejšnje vlade pa so obsodili na smrt in jih ustrelili na plaži Monrovije. Doeova konstitucija si je prizadevala vrnitev k oblasti ljudstva. To se je zgodilo leta 1986 eno leto po izvolitvi Samuela Doea za predsednika države. V času njegovega vladanje se je zvrstilo veliko uporov na katere je Doe odgovoril z vojaškimi napadi v katerih je umrlo na deset tisoče civilistov. ZDA so v tem času močno podpirale Doeov režim, saj so imele v času hladne vojne v Liberiji pomembno oporišče. Doe je zato od ZDA prejel ogromno denarne pomoči. Z donacijami so ZDA prenehale leta 1989 ob koncu hladne vojne in začeli so se še hujši spopadi med uporniki in Doeom. Eden glavnih upornikov je bil Charles Taylor, ki je napadel državo s svojo Nacionalno Patriotsko skupino, katero je podprla Libija, Burkina Faso in Slonokoščena obala. Kmalu je Taylor že nadzoroval celotno državo ni pa mu uspelo zavzeti glavnega mesta, kamor se je Doe zabarikadiral. Majhna skupinica na čelu z Prince Johnsonom je septembra 1990 ujela Doa in ga po strahotnem mučenje, kjer so mu odrezali ušesa ter prste na rokah in nogah, nato pa ga vlekli po cestah glavnega mesta tudi ubili in po nekaterih virih tudi pojedli. Liberija je bila nato razdeljena številnim različnim vojaškim vodji. Eden od njih je bil tudi t.i. "general Butt Naked", ki je bil eden najhujših vodji v vojni. Odgovoren naj bi bil za vsaj 20.000 vojnih zločinov, med njimi kanibalizem, ubijanje nedolžnih otrok in odraslih, posilstva itd., danes je še zmeraj na prostosti.

2. državljanska vojna:Uredi

Po koncu prve državljanske vojne so leta 1996 vojaški poveljniki podpisali mirovni sporazum in se začeli bolj posvečati politiki. Leta 1997 so prišle nove volitve in na oblast je prišel Charles Taylor, ki je bil tudi odgovoren za tisoče vojnih zločinov. Njegov slogan je bil "ubil mi je mamo, ubil mi je očeta, a še zmeraj bom volil zanj" (ang. he killed my ma, he killed my pa, but still I will vote for him). Sledili sta dve leti miru nato pa je spet počilo.

3. državljanska vojna:Uredi

Leta 1999 je Taylorjevo oblast napadla še ena protivladna skupina pod imenom LURD (ang. Liberians United for Reconcilation and Democracy), ki naj bi jo denarno podprla Gvineja. Leta 2001 se je začela tristranska vojna med Taylorjevo vojsko, LURD-om in še eno uporniško skupino pod imenom MODEL (Movement for Democracy in Liberia).

Po letu spopadov pa so se spet začela mirovna pogajanja, tokrat med žensko mirovno skupino, ki se je zavzemala za mir, Charlesom Taylorjem, LURD-om in MODEL-om. Mirovna pogajanja so se zvrstila v Gani. Vojna se je končala leta 2003, ko so se dogovorili za odstop Charlesa Taylorja. Taylor se je potem preselil v Nigerijo potem pa je bil spoznan za krivega v Mednarodnem sodišču za številne vojne zločine. Obsojen je bil na 50 let zapora, ki jih trenutno preživlja v Veliki Britaniji.

Prva ženska predsednica:Uredi

Leta 2005 so potekale nove predsedniške volitve in zmagala je Ellen Johnson Sirleaf, ki je postala prva ženska predsednica na afriškem kontinentu in prva ženska predsednica Liberije. Leta 2011 je prejela Nobelovo nagrado za mir.

Povojno stanje:Uredi

Državljanske vojne so vzele več kot 250.000 življenj, velik del ženske populacije v Liberiji je bilo posiljene (okoli 70% žensk) in ubitih je bilo ogromno nedolžnih otrok. Veliko vojaških poveljnikov je za rekrute vzelo otroke, včasih tudi mlajše od 10 let. Država je trenutno ena najrevnejših držav na svetu. Republika Slovenija odsvetuje obisk Liberije, saj je v nekaterih obmejnih mestih še zmeraj veliko oboroženih skupin. V glavnem mestu se dnevno dogajajo oboroženi ropi, prav tako pa se ni varno sprehajati po mestu ponoči, saj obstaja velika možnost za rope in posilstva ter ugrabitve.

ReligijaUredi

Po podatkih iz leta 2008 je v Liberiji 85.9% Kristijanov, 12.2% Muslimanov, 0.6% tradicionalnih verstev, 0.2% drugih verstev in 1.5% nevernikov.

Tradicionalna verstva v Liberiji verujejo v duhove prednikov in da skrivnostne sile vplivajo na njihovo vsakdanje življenje.

 
Vojna v Liberiji

Religija je močno pripomogla pri zaustavitvi konfliktov v državi, ko so se muslimanke in Kristjanke zbrale in skupaj molile za podpis mirovne pogodbe leta 2003.

VladaUredi

 
Na levi Samuel K. Doe na obisku v ZDA

Vlado po ustavi iz leta 1986 na vrhu sestavlja predsednik, ki je izvoljen za šest leten mandat. Prav tako imajo šest letni mandat člani nacionalnega zbora, predstavniki senata pa imajo devet letni mandat in so prav tako, kot predsednik in predstavniki nacionalnega zbora izvoljeni neposredno. Zaradi lažje uprave je Liberija razdeljena na 15 upravnih enot. Vsaka enota ima nadzornika, ki ga nastavi predsednik.

Upravne enote:

Sodni sistem sestavljajo vrhovno sodišče, drugostopenjsko sodišče, kazensko sodišče in Magistrates' Court.

Zdravstvo in socialna pomočUredi

Zdravstvo je bilo zaradi državljanskih vojn popolnoma uničeno in tako je ostalo tudi po vojni, čeprav je bilo narejenih kar nekaj sprememb za boljši zdravstveni sistem. Na voljo je le 0.8 bolniških postelj na 1000 prebivalcev. Največ težav v zdravstvu v Liberiji je trenutno z malarijo, ošpicami, rumeno mrzlico, tuberkulozo, kolero in diarejo. Vse te bolezni in težave se pojavljajo na 150/1000 rojstev v državi, kar je v primerjavi z drugimi državami zelo visoko. Velike težave imajo tudi z AIDSOM, zaradi katerega je v letu 2018 umrlo 1.800 ljudi.

Okoli 15.3% otrok pod 5 let starosti je podhranjenih, umrljivost pri dojenčkih pa je tudi zelo visoka in to sicer 50.6 smrti na 1000 živorojenih dojenčkov. Zaradi nizkih standardov v državi je pričakovana starost leta 2018 le 63.8 let. Veliko ljudi tudi nima urejenih sanitarij in zato obstaja visoka možnost za prenos raznih nalezljivih bolezni.

IzobrazbaUredi

 
Prva liberijska ženska predsednica Ellen Johnson Sirleaf

Večina šol v državi je bilo uničenih v državljanski vojni, zato velik del populacije ne obiskuje pouka. Šolanje pa je drugače brezplačno od 7. do 16. leta starosti. Država si zadnja leta zelo prizadeva ponovno zgraditi šolske objekte.

 
George Weah trenutni liberijski predsednik

ŠportUredi

Najbolj popularen šport v Liberiji je nogomet. Vsako leto se v državi prirejajo nogometna tekmovanja. Najbolj znanj liberijski predstavnik nogomet je George Weah, ki je tudi trenutni predsednik.

George Weah je v svojih preteklih letih igral za najrazličnejše klube v Evropi in v Afriki. Med drugimi je igral za Chelsea, Paris SG, Milan in še za mnoge druge.


ViriUredi

Zunanje povezaveUredi

  •   Več gradiva o temi Liberija v Wikimedijini zbirki