1944

Leto

1944 (MCMXLIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.

Stoletja:	19. stoletje - 20. stoletje - 21. stoletje
Desetletja:	1910. 1920. 1930. - 1940. - 1950. 1960. 1970.
Leta:	1941 · 1942 · 1943 · 1944 · 1945 · 1946 · 1947
Področja:	Film · Književnost · Glasba · Politika · Šport · Znanost
Ljudje:	Rojstva · Smrti
Ustanove:	Ustanovitve · Ukinitve

DogodkiUredi

JanuarUredi

12. januar - sestanek Charles de Gaulle-Winston Churchill v Marakešu
14. januar - ubit Walthere Dewé
15. januar - skupina G izvede sabotaže na elektično-komunikacijsko omrežje
22. januar - anglo-ameriško izkrcanje pri Anziu
24. januar - Dwight David Einsenhower je imenovan za vrhovnega zavezniškega poveljnika sil, namenjena za izkrcanje na zahodno Evropo
27. januar - Liberija napove vojno Tretjemu rajhu in Japonski.
31. januar - ameriška vojska se izkrca na Marshallovih otokih

FebruarUredi

14. februar - konec bitke za Leningrad
15. februar - zavezniško letalsko bombardiranje samostana Monte Cassino
19. februar - pričetek prvega zasedanja SNOSa v Črnomlju
20. februar - norveško odporniško gibanje potopi trajekt s tovorom težke vode iz Vemorka
23. februar - ameriška vojska zavzame Eniwetok v Marshallovem otočju

MarecUredi

3. marec - zavezniško letalstvo bombardira Rim
4. marec - USAF prvič bombardira Berlin podnevi
10. marec -
- zavezniško letalstvo bombardira Rim
- ustanovljen grški Začasni komite narodne osvoboditve
14. marec - zavezniško letalstvo bombardira Rim
15. marec -
- Rdeča armada prodre čez Bug
- bitka na planoti Glieres
19. marec -
- Rdeča armada prodre čez Dnester
- nemška vojska zasede Madžarsko
29. marec - Rdeča armada prodre čez Prut
30. marec - Rdeča armada osvobodi Černjahovsk

AprilUredi

MajUredi

9. maj - Rdeča armada osvobodi Sevastopol
12. maj - začetek zavezniške ofenzive v Italiji
14. maj - zavezniška vojska prebije Gustavovo linijo
18. maj - zavezniki zavzamejo Monte Cassino in Cassino
25. maj - vzpostavitev stika z anciškem mostišču

JunijUredi

3. junij - CFLN se razglasi za Začasno vlado francoske republike (GPRF)
4. junij - zavezniška vojska vkoraka v Rim
5. junij - italijanski princ Umberto II. Savojski postane regent kraljevine
6. junij -
- izkrcanje v Normandiji - operacija Overlord
- francosko, belgijsko in norveško odporniško gibanje začnejo z obsežnimi sabotažami
- splošna stavka na Danskem
7. junij -
- Leopold III. in družina je deportirana v Tretji rajh
- pokol v Tullu
8. junij - zavezniki osvobodijo Bayeaux
10. junij - pokol v Oradour-sur-Glane
13. junij - izstrelitev prvih letečih bomb na Združeno kraljestvo
14. junij - Charles de Gaulle se vrne v Francijo
16. junij - na Visu podpisan sporazum Tito-Šubašić
19. junij - Rdeča armada prebije Mannerheimovo linijo
20. junij - Rdeča armada zavzame Viborg
23. junij - začetek sovjetske ofenzive na centralni fronti
24. junij - dansko odporniško gibanje poruši največjo tovarno orožja v prestolnici
26. junij -
- Rdeča armada osvobodi Vitebsk
- začetek splošne stavke na Danskem
27. junij - ameriška vojska zavzame Cherbourg

JulijUredi

5. julij - Rdeča armada osvobodi Minsk
9. julij - britanska vojska zavzame Caen
12. julij - zadnji ministrski svet Vichya
16. julij - Rdeča armada osvobodi Vilno
18. julij - ameriška vojska zavzame Saint-Lô
20. julij - neuspel atentat na Hitlerja
21. julij -
- ameriška vojska se izkrca na Guamu
- začetek umika francoskega ekspedicijskega korpusa iz Italije
- nemške oborožene sile napadejo Vercors
23. julij - ustanovljen Poljski nacionalni komite
27. julij - ZSSR prizna Poljski nacionalni komite
31. julij -
- ameriška vojska zavzame Avranches
- Rdeča armada osvobodi Lvov in Brest-Litovsk

AvgustUredi

1. avgust - začetek varšavske vstaje
2. avgust - prekinitev diplomatskih stikov med Tretjim rajhom in Turčijo
3. avgust - nemška vojska v Bretanji je odrezana
9. avgust -
- ameriška vojska prodre do Le Mansa
- začasna vlada francoske republike vzpostavi suverenost Svobodne Francije na osvobojenem ozemlju
10. avgust -
- FFL osvobodi Alençon
- železničarska stavka v Parizu
15. avgust -
- zavezniki se izkrcajo v Provansi (operacija Dragoon)
- stavka metroja in policije v Parizu
17. avgust - ameriška vojska zavzame Chartres in Orléans
18. avgust - stavka PTT v Parizu
19. avgust -
- bitka pri Falaise-Argentanu
- vstaja v Parizu
20. avgust - FFI osvobodi polotok Quiberon
- Razpade Vichyjska Francija, člani Vichyjske vlade pobegnejo v izgnanstvo v Nemčijo
21. avgust - začetek anglo-ameriško-sovjetske konference v Dumbarton Oaksu
22. avgust - zavezniki osvobodijo Firence
23. avgust -
- vstaja v Bukarešti
- Romunija kapitulira in napove vojno Tretjemu rajhu
24. avgust - FFL prodre v Pariz
25. avgust -
- kapitulacija nemške posadke v Parizu
- Bolgarija zahteva umik nemške vojske iz svojega ozemlja in naprosi zaveznike za premirje
26. avgust - Charles de Gaulle pride v Pariz
28. avgust - zavezniki osvobodijo Grenoble in Marseille
31. avgust - Charles de Gaulle razpusti CNR

SeptemberUredi

Zavezniški padalci nad Nizozemsko med operacijo Market-Garden

3. september - FFL osvobodi Lyon in Saint-Étienne, britanska vojska pa Lille in Bruselj
4. september -
- britanska vojska osvobodi Anvers
- Finska kapitulira
5. september -
- Nizozemska, Belgija in Luksemburg podpišejo sporazum Beneluks
- ZSSR napove vojno Bolgariji
8. september -
- Bolgarija napove vojno Tretjemu rajhu
- ameriška vojska osvobodi Liége
- zavezniška letala v Koperskem zalivu med Izolo in Koprom bombardirajo nasedlo italijansko potniško čezoceansko ladjo Rex
- kanadska vojska osvobodi Ostende
- belgijska vlada se vrne v Bruselj
9. september -
- britanska vojska prodre čez Albertov kanal
- ameriška vojska prodre čez Moselle
10. september - francoska vlada razveljavi vichyjsko zakonodajo
11. september -
- konferenca Octagon v Québecu
- ZSSR in Bolgarija podpišeta premirje
12. september -
- zavezniki osvobodijo Le Havre in Luksemburg
- ZSSR, ZDA, Združeno kraljestvo in Romunija podpišejo premirje
13. september - zavezniki prodrejo v Tretji rajh
15. september -
- Rdeča armada in Titove enote se srečajo pri Negotinu
- zavezniki osvobodijo Nancy
17. september -
- začetek operacije Market-Garden
- splošna železničarske stavke na Nizozemskem
18. september - ameriška vojska zasede Brest
19. september - zavezniki in Finska podpišejo premirje
20. september - princ Charles postane regent Belgije
22. september - zavezniki osvobodijo Boulogne-sur-Mer
24. september - FFI se vključi v FFL
25. september - Tretji rajh mobilizira Volkssturm
29. september - začetek konference v Dumbarton Oaksu med ZDA, Združenim kraljestvom in Kitajsko
30. september - zavezniki osvobodijo Calais

OktoberUredi

1. oktober - Kanadske enote obkolijo in zajamejo 5.000 nemških vojakov pri Calaisu.
2. oktober - konec varšavske vstaje
4. oktober - britanska vojska se izkrca v Grčiji
6. oktober - Rdeča armada prodre na Madžarsko
7. oktober - vzhodne arabske države podpišejo aleksandrijski sporazum
8. oktober - britanske enote osvobodijo Korint v Grčiji
9. oktober - začetek moskovske konference
13. oktober - Rdeča armada zasede Rigo
14. oktober - britanska vojska zasede Atene
15. oktober - madžarski regent Miklós Horthy zaprosi za premirje; oblast prevzame nemški okupator
18. oktober - Rdeča armada prodre v Vzhodno Prusijo in Češkoslovaško
19. oktober - anglo-indijske enote zavzamejo Tiddim na Burmi
20. oktober -
- JNOV osvobodi Beograd
- ameriška vojska se izkrca na Leytu na Filipinih
28. oktober -
- v Franciji razpustijo vse oborožene sile, ki ne pripadajo vojski ali policiji
- Bolgarija in Sovjetska zveza podpišeta premirje v Moskvi

NovemberUredi

6. november - zavezniki osvobodijo Grčijo
7. november - Franklin Delano Roosevelt je ponovno izvoljen za predsednika ZDA
12. november - RAF potopi nemško vojaško ladjo Tirpitz
13. november - Rdeča armada prodre čez Donavo
17. november - ameriška podmornica Spadefish potopi japonsko pomožno letalonosilko Shinyo
18. november - zavezniki osvobodijo Montbéliard
20. november - Nemške enote se umaknejo iz Tirane, Albanija
22. november - Sovjetske enote obkolijo Budimpešto
23. november - FFL osvobodi Strasbourg
26. november - Heinrich Himmler ukaže porušiti krematorij v Auschwitzu
28. november - pristanišče v Anversu prične obratovati

DecemberUredi

2. december - začetek francosko-sovjetske konference v Moskvi
16. december - začetek ardenske ofenzive
22. december - Vo Nguyen Giap postane voditelj novonastale vietnamske osvobodilne vojske
26. december -
- začne se bitka za Budimpešto
- pričetek nemškega umika iz Ardenov

RojstvaUredi

18. januar - Alexander Van der Bellen, avstrijski politik in ekonomist
22. februar - Jonathan Demme, ameriški filmski režiser
28. marec - Rick Barry, ameriški košarkar
18. april - Albin Planinec, slovenski šahovski velemojster († 2008)
14. maj - George Lucas, ameriški filmski režiser
15. maj - Ulrich Beck, nemški sociolog († 2015)
18. maj - Jože Balažic, slovenski glasbenik, Avsenikov trobentar († 2022)
7. september - Bora Milutinović, srbski nogometni trener
9. oktober - Peter Tosh, jamajški pevec reggaeja, kitarist, glasbenik († 1987)
2. december - Ibrahim Rugova, kosovsko-albanski politik († 2006)
17. december - Elda Viler, slovenska pevka
Prince Far I, jamajški pevec reggaeja, glasbenik († 1983)

SmrtiUredi

1. februar - Piet Mondrian, nizozemski slikar (* 1872)
10. februar - Eugène Michel Antoniadi, grški astronom turškega rodu (* 1870)
22. februar - Karel Destovnik - Kajuh, slovenski pesnik in narodni heroj (* 1922)
8. marec - Ernst Mally, avstrijski filozof in logik (* 1879)
15. april - Giovanni Gentile, italijanski fašist in filozof (* 1875)
11. julij - Josip Vandot, slovenski pisatelj (* 1884)
12. julij - Sergej Nikolajevič Bulgakov, ruski filozof in teolog (* 1871)
26. julij - Reza Pahlavi, odstavljeni iranski šah (* 1878)
31. julij - Antoine de Saint-Exupery, francoski pilot in pisatelj (* 1900)
14. oktober - Erwin Rommel, nemški feldmaršal (* 1891)
7. november - Franc Rozman-Stane, slovenski partizanski komandant (* 1911)
9. november - Inoue Tecudžiro, japonski konfucijanski filozof (* 1856)
22. november - sir Arthur Stanley Eddington, angleški fizik, astronom, astrofizik, matematik, popularizator znanosti (* 1882)
13. december - Vasilij Vasiljevič Kandinski, ruski slikar, grafik, umetnostni teoretik] (* 1866)

Nobelove nagradeUredi

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: 1944

Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=1944&oldid=5726957«