Pristanišče (pogovorno tudi »luka«), je objekt na obali morja, reke oz. jezera, katerega primarni namen je sprejem ladij ter premeščanje tovora in oseb na oz. iz njih.

Žerjavi v Luki Koper

Čeprav so pristanišča običajno na morski obali ali estuariju, jih je mogoče najti tudi daleč v notranjosti, kot so Hamburg, Manchester in Duluth; ti dostopajo do morja preko rek ali kanalov. Zaradi svoje vloge vstopnih pristanišč za priseljence in vojake v vojnem času so številna pristaniška mesta v svoji zgodovini doživela dramatične večetnične in večkulturne spremembe.[1][2]

Pristanišča so izjemno pomembna za svetovno gospodarstvo; 70 % svetovne blagovne menjave po vrednosti gre skozi pristanišče.[3] Zaradi tega so pristanišča pogosto tudi gosto naseljena naselja, ki zagotavljajo delovno silo za predelavo in pretovor blaga ter s tem povezane storitve za pristanišča. Danes je daleč največja rast razvoja pristanišč v Aziji, celini z nekaterimi največjimi in najbolj obremenjenimi pristanišči na svetu, kot so Singapur in kitajski pristanišči Šanghaj in Ningbo-Džoušan. Od leta 2020 je najbolj obremenjeno potniško pristanišče v Evropi pristanišče Helsinki na Finskem.[4] Kljub temu obstaja nešteto manjših pristanišč, ki morda služijo le lokalnemu turizmu ali ribiški industriji.

Pristanišča imajo lahko širok okoljski vpliv na lokalno ekologijo in vodne poti, predvsem na kakovost vode, ki jo lahko povzročijo poglabljanje, razlitja in drugo onesnaženje. Na pristanišča močno vplivajo spreminjajoči se okoljski dejavniki, ki jih povzročajo podnebne spremembe, saj je večina pristaniške infrastrukture izjemno občutljiva na dvig morske gladine in obalne poplave. Na mednarodni ravni globalna pristanišča začenjajo iskati načine za izboljšanje praks upravljanja obale in vključitev praks prilagajanja podnebnim spremembam v svojo gradnjo.

Večina pristanišč je tam, kjer držijo od morja, rek ali jezer dobre poti v notranjost dežele. Kjer ni naravnih zaklonišč, so v morje postavljeni pomoli in valobrani sezidani iz velikih skal in/ali utrjeni z betonom. Pristanišča so opremljena z raznovrstno opremo, med drugim tudi s svetilniki, ki ladjam ponoči kažejo pravilno smer.

Pristanišča imajo posebno opremo, s katero si pomagajo pri natovarjanju in raztovarjanju teh plovil. Žerjavi in hladilne naprave so lahko preskrbljeni s strani zasebnega interesa oz. javnih teles. Po navadi so zraven pristanišč tudi drugi objekti pomorske industrije, kot so ladjedelnice in predelovalnice rib. Sama pristanišča so po navadi razdeljena na kontejnerske terminale, in prostor kjer pretovarjajo razsuti tovor (premog, cement), tekočine (nafta), les in še druge tovore.

Vrste pristanišč

uredi
  • pomorsko pristanišče (leži ob morju)
  • rečno pristanišče (leži ob reki)
  • celinsko pristanišče (leži ob reki oz. jezeru, ki ima dostop do morja)
  • ribiško pristanišče (posebno pristanišče, primarno namenjeno za ribolov)
  • suho pristanišče (del pristanišča oz. celotno pristanišče, ki sprejema le suhi tovor)
  • vojaško pristanišče (vojaški objekt, ki skrbi le za vojaške ladje).

V naslednji tabeli so najbolj obremenjena pristanišča glede na tonažo tovora.

Rank Pristanišče Država Kilotons[5]
1 Ningbo-Džoušan   Ljudska republika Kitajska 70061261340000000001.261.340
2 Tangšan   Ljudska republika Kitajska 7005768870000000000768.870
3 Šanghaj   Ljudska republika Kitajska 7005727770000000000727.770
4 Čingdao   Ljudska republika Kitajska 7005657540000000000657.540
5 Guangdžou   Ljudska republika Kitajska 7005655920000000000655.920
6 Singapur   Singapur 7005578190000000000578.190
7 Sudžou   Ljudska republika Kitajska 7005572760000000000572.760
8 Ridžao   Ljudska republika Kitajska 7005570570000000000570.570
9 Hedland   Avstralija 7005566210000000000566.210
10 Tiandžin   Ljudska republika Kitajska 7005549020000000000549.020
11 Rotterdam   Nizozemska 7005467390000000000467.390
12 Jantai   Ljudska republika Kitajska 7005462570000000000462.570
13 Busan   Južna Koreja 7005424920000000000424.920
14 Beibu Gulf   Ljudska republika Kitajska 7005371340000000000371.340
15 Taidžou   Ljudska republika Kitajska 7005364440000000000364.440
16 Džiangjin   Ljudska republika Kitajska 7005350620000000000350.620
17 Huanghua   Ljudska republika Kitajska 7005315100000000000315.100
18 Dalian   Ljudska republika Kitajska 7005306130000000000306.130
19 Fudžou   Ljudska republika Kitajska 7005301640000000000301.640
20 Lianjungang   Ljudska republika Kitajska 7005301110000000000301.110

Najprometnejša pristanišča leta 2012

uredi
Uvrstitev Pristanišče Država Meritev Tovor (v milijonih ton)
1 Pristanišče Ningbo-Džoušan   Ljudska republika Kitajska MT 744
2 pristanišče Šanghaj   Ljudska republika Kitajska MT 644
3 pristanišče Singapur   Singapur FT 538
4 Tjandžin   Ljudska republika Kitajska MT 477
5 Pristanišče Rotterdam   Nizozemska MT 441
6 Pristanišče Guangžou   Ljudska republika Kitajska MT 438
7 Čingdao   Ljudska republika Kitajska MT 407
8 Dalian   Ljudska republika Kitajska MT 303
9 Busan   Južna Koreja RT 298
10 Port Hedland   Avstralija MT 288
11 Hong Kong   Hongkong, Kitajska MT 269
12 Činhuangdao   Ljudska republika Kitajska MT 233
13 South Louisiana   ZDA MT 228
14 Houston   ZDA MT 216
15 Nagoja   Japonska FT 202
16 Šendžen   Ljudska republika Kitajska MT 196
17 Port Kelang   Malezija MT 195
18 Pristanišče Antwerpen   Belgija MT 184
19 Pristanišče Dampier   Avstralija MT 180
20 Pristanišče Ulsan   Južna Koreja RT 174

MT=Metrične tone; FT=Freight Tons; RT = Revenue Tons

Glej tudi

uredi

Zunanje povezave

uredi
  1. Caves, R. W. (2004). Encyclopedia of the City. Routledge. str. 528. ISBN 9780415252256.
  2. John Gerring; Brendan Apfeld; Tore Wig; Andreas Forø Tollefsen (2022). The Deep Roots of Modern Democracy: Geography and the Diffusion of Political Institutions. Cambridge University Press. str. 45.
  3. Asariotis, Regina; Benamara, Hassiba; Mohos-Naray, Viktoria (december 2017). Port Industry Survey on Climate Change Impacts and Adaptation (PDF) (poročilo). UN Conference on Trade and Development. Arhivirano (PDF) iz spletišča dne 25. novembra 2020.{{navedi report}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  4. »Maritime ports freight and passenger statistics« (PDF). Eurostat. Arhivirano (PDF) iz spletišča dne 22. julija 2017. Pridobljeno 18. junija 2020.
  5. »Letno poročilo o razvoju globalnih pristanišč (2022)« (PDF). Shanghai International Shipping Institute. Pridobljeno 16. marca 2024.