Boulogne-sur-Mer
Boulogne-sur-Mer (nizozemsko Bonen) je mesto in občina v severni francoski regiji Nord-Pas-de-Calais, podprefektura departmaja Pas-de-Calais in eno najpomembnejših ribiških pristanišč v Franciji. Leta 2009 je kraj imel 43.310 prebivalcev.
Boulogne-sur-Mer | |
|---|---|
 | |
Lega  | |
   | |
| 50°43′32″N 1°36′50″E / 50.72556°N 1.61389°EKoordinati: 50°43′32″N 1°36′50″E / 50.72556°N 1.61389°E | |
| Država | Francija |
| Regija | Hauts-de-France |
| Departma | Pas-de-Calais |
| Okrožje | Boulogne-sur-Mer |
| Kanton | Boulogne-sur-Mer-Jug Boulogne-sur-Mer-Severovzhod Boulogne-sur-Mer-Severozahod + Portel |
| Interkomunaliteta | Aglomeracijska skupnost Boulogne |
| Upravljanje | |
| • Župan (2008-2014) | Frédéric Cuvillier |
| Površina 1 | 8,42 km2 |
| Prebivalstvo (1. januar 2019)[1] | 40.251 |
| • Gostota | 4.800 preb./km2 |
| Časovni pas | UTC+01:00 (CET) |
| • Poletje (DST) | UTC+02:00 (CEST) |
| INSEE/Poštna številka | 62160 /62200 |
| Nadmorska višina | 0–110 m (povp. 72 m) |
| 1 Podatki francoske zemljiške knjige, ki ne vključujejo jezer, mlak, ledenikov > 1 km2 in rečnih estuarijev. | |
GeografijaUredi
Kraj leži v severni Franciji ob izlivu reke Liane v Rokavski preliv.
AdministracijaUredi
Boulogne-sur-Mer je sedež treh kantonov:
- Kanton Boulogne-sur-Mer-Jug (del občine Boulogne-sur-Mer, občine Baincthun, Echinghen, Saint-Martin-Boulogne, La Capelle-lès-Boulogne),
- Kanton Boulogne-sur-Mer-Severovzhod (del občine Boulogne-sur-Mer, občine Conteville-lès-Boulogne, Pernes-lès-Boulogne, Pittefaux, Wimille),
- Kanton Boulogne-sur-Mer-Severozahod (del občine Boulogne-sur-Mer, občina Wimereux).
Majhen del občine se nahaja v kantonu Portel. Mesto je prav tako sedež okrožja, v katerega so poleg teh vključeni še kantoni Desvres, Marquise, Outreau in Samer s 162.595 prebivalci.
ZgodovinaUredi
Prvotni Gesoriacum je bil v rimskem času poznan kot Bononia (tudi Itius Portus). Cesar Klavdij I. ga je uporabil kot izhodišče za osvojitev Britanskega otočja. Od leta 43 do 296 je bilo pristanišče oporišče rimske pomorske flote, imenovane Classis Britannica.
V srednjem veku je Boulogne postal središče istoimenske grofije. Za njeno ozemlje sta se bojevali tako Francija kot Anglija. Leta 1550 se je z Boulognskim mirom končala vojna med Anglijo in Škotsko ter Francijo. Slednja ga je odkupila nazaj za 400.000 kron.
V 19. stoletju je bila po načrtih Benoita Haffreingueja na ruševinah bazilike ponovno zgrajena Notre-Damska katedrala.
ZnamenitostiUredi
Boulogne-sur-Mer je na seznamu francoskih umetnostno-zgodovinskih mest.
- Grad - muzej z zbirkami grške keramike, starega Egipta, Rima, srednjeveške in renesančne umetnosti, ustanovljen leta 1825,
- zvonik - beffroi je skupaj z ostalimi podobnimi stolpi v Belgiji in Franciji uvrščen na UNESCOv seznam svetovne kulturne dediščine,
- Bazilika Notre-Dame,
- gotska cerkev sv. Nikolaja iz 15. stoletja,
- trdnjava Caserne d'Aumont,
- znanstveno - tehnološko pomorsko središče Nausicaä Centre National de la Mer.
Pobratena mestaUredi
- Constanţa (Romunija),
- Folkestone (Združeno kraljestvo),
- Gdansk (Poljska),
- La Plata (Argentina),
- Safi (Maroko),
- Zweibrücken (Nemčija).
Glej tudiUredi
SkliciUredi
- ↑ "Populations légales 2016". Pridobljeno 25. april 2019.
Zunanje povezaveUredi
- Uradna stran (v francoščini)