Koprski zaliv

Kóprski zalív (italijansko Baia di Capodistria, Vallone di Capodistria) je 18 km² velik zaliv v severnem delu Jadranskega morja, del Tržaškega zaliva, ki je na severni strani omejen z Debelim rtičem, na južni pa s piranskim Rtom Madona.

Vsebuje več manjših zalivov: Ankaranski zaliv (z Zalivom Valdoltra), Semedelski zaliv, Zaliv Viližan, Simonov zaliv, Mesečev zaliv, Strunjanski zaliv.

Opis

Koprski zaliv je (za razliko od Piranskega) edini morski zaliv, ki je v celoti na ozemlju Slovenije. Ob njem ležijo mesta Ankaran, Koper s tovornim pristaniščem, Luko Koper in Izola ter delno Piran. Najpomembnejši pritok je reka Rižana, v Kopru tudi potok Badaševica. Globina večine morskega dna v zalivu je manjša od 20 m. Najjužnejša točka zaliva je rt Madona, najsevernejša pa Debeli rtič.

Novejša zgodovina

Od leta 1785, ko je bilo mesto Koper še na otoku, se je zaradi nasipavanja površina zaliva zmanjšala za približno 4 km², nastala pa je laguna Škocjanski zatok. Naravna znamenitost, ki je nastala z izkopavanjem in nasipavanjem mulja zaradi poglabljanja dna pri širitvi Luke Koper, je t.i. školjčna sipina pri Ankaranu.

Zaščitena območja

Glavno zaščiteno območje v zalivu je Krajinski park Strunjan, s solinami in znamenitim klifom v Naravnem rezervatu Strunjan. Manjši klifi se pojavljajo tudi na Debelem rtiču. Globina večine morskega dna v Koprskem zalivu je manjša od 20 m.

Glej tudi

Sklici

Zunanje povezave

Koprski zaliv. Slovenski vodni krog. 30. marec 2020. RTV Slovenija.

Ta članek o geografiji Slovenije je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite.