Wikipedija

Chartres

Chartres je mesto in občina v osrednji francoski regiji Center, prefektura departmaja Eure-et-Loir. Leta 2012 je mesto imelo 38.889 prebivalcev, širše urbano območje pa 144.057 (2010).

Chartres
Občina
Lega
Zemljevid
Chartres se nahaja v Francija
Chartres
Chartres se nahaja v Center-Dolina Loare
Chartres
48°26′48″N 1°29′18″E / 48.44667°N 1.48833°E / 48.44667; 1.48833Koordinati: 48°26′48″N 1°29′18″E / 48.44667°N 1.48833°E / 48.44667; 1.48833
DržavaFrancija
RegijaCenter-Val de Loire
DepartmaEure-et-Loir
OkrožjeChartres
KantonChartres 1, 2 in 3
InterkomunalitetaChartres - metropola
Upravljanje
 • Župan (2014-2020) Jean-Pierre Gorges
Površina
1
16,85 km2
Prebivalstvo
 (1 januar 2021)[1]
38.447
 • Gostota2.300 preb./km2
Časovni pasUTC+01:00 (CET)
 • PoletniUTC+02:00 (CEST)
INSEE/Poštna številka
28085 /28000
Nadmorska višina121–161 m
(povp. 142 m)
Spletna stran[[2] [3]]
1 Podatki francoske zemljiške knjige, ki ne vključujejo jezer, mlak, ledenikov > 1 km2 in rečnih estuarijev.

Geografija uredi

Kraj leži v pokrajini Orléanais, na vzpetini na levem bregu reke Eure, 78 km severno od Orléansa, 96 km jugozahodno od Pariza. Na jugovzhodu se razteza na plodno ravan Beauce, ki je "žitnica Francije", za katerega je mesto trgovsko središče.

Uprava uredi

Chartres je sedež treh kantonov[2]:

Mesto je prav tako sedež okrožja, v katerega so poleg njegovih treh vključeni še kantoni Auneau, Courville-sur-Eure, Illiers-Combray, Janville, Lucé, Maintenon, Mainvilliers in Voves s 194.340 prebivalci.

Zgodovina uredi

 
Fasada stolnice

Chartres je bil eno glavnih mest galskega plemena Carnutes, v rimskem času imenovan Autricum, po reki Eure (Autura), kasneje Carnutum. Med normanskimi vpadi na ozemlje je bil leta 858 požgan, v letu 911 pa se jih je uspešno ubranil.

V srednjem veku je bil glavno mesto pokrajine Beauce, svoje ime pa je dal grofiji, ki so jo imeli v lasti grofje iz Bloisa, kasneje hiša Chatillon, katere član jo je leta 1286 prodal francoski kroni. Med stoletno vojno, v letih 1417-1432, je bila v rokah Angležev. V letu 1528 je bila pod Francem I. povzdignjena v vojvodstvo. Med verskimi vojnami 1568 so jo poskušali neuspešno zasesti protestantje. V letu 1591 je Chartres zavzel Henrik IV., kjer se je dal tri leta zatem okronati.

Po obdobju vladavine Ludvika XIV. je naziv vojvoda Chartresa postal deden v družini Orléans.

V francosko-pruski vojni so 2. oktobra 1870 mesto zasedli Nemci in od tu nadaljevali vojaške aktivnosti.

Mesto je utrpelo veliko škodo zaradi bombardiranja med drugo svetovno vojno, vendar je bilo stolnici v Chartresu prizaneseno, saj ameriški vojaški častnik polkovnik Welborne Barton Griffith mlajši ni hotel izpolniti ukaza, da jo uniči. [3]

Zavezniki so pozneje osvobodili območje. Polkovnik Griffith je bil ubit v akciji na 16. avgusta 1944 v mestu Leves, v bližini Chartresa. [4]

Chartres je bil osvobojen 18. avgusta 1944. Osvobodila ga je 5. pehotna enota ZDA in 7. oklepna divizija, ki je spadala v XX. korpus 3. US Army, ki ji je poveljeval general George S. Patton.[5]

Zanimivosti uredi

 
Notredamska stolnica, Chartres
 
Čudoviti "Chartres blue".
  • Chartres je najbolj poznan po Notredamski stolnici ((francosko: Cathédrale Notre-Dame de Chartres)), eni najlepših gotskih stolnic v Franciji. Njena zgodovinska in kulturna vrednost je bila priznana z njeno vključitvijo na UNESCO-v seznam svetovne kulturne dediščine leta 1979.[6], prav tako pa je od leta 1862 na seznamu francoske zgodovinske dediščine. Njena gradnja se je začela leta 1205, po uničenju stare stolnice. Gradnja je trajala 66 let;
  • Samostanska cerkev St.Pierre datira iz 13. stoletja, vsebuje poleg nekaj lepih vitrajev, dvanajst upodobitev apostolov v sklenini, ki jih je ustvaril okoli 1547 Leonard Limosin.
  • Od drugih cerkva v Chartresu je treba omeniti tudi St Aignan (13., 16. in 17. stoletja) in St Martin-au-Val (12. stoletje).

Okoliška mesta so financirala vitraje. Ni znano, kako je nastala modra barva stekla, ki je ni bilo mogoče ponoviti.

Muzeji uredi

  • Musée des Beaux-Arts, likovni muzej (ki se nahaja v bližini stolnice) v nekdanji škofovski palači.
  • Le Grenier de l'Histoire Musée, muzej specializiran za vojaške uniforme in Accoutrements.
  • Le Centre International du Vitrail, delavnica, muzej in kulturni center posvečen umetnosti vitrajev.
  • Muséum de sciences naturelles et de la préhistoire, naravoslovni in prazgodovinski muzej
  • Conservatoire du Machinisme et des Pratiques Agricoles, kmetijski muzej

Drugo uredi

Reko Eure, ki se tukaj razdeli v tri veje, prečka več mostov, nekateri od njih so stari. Nekaj je ostankov starih utrdb, od katerih je najpopolnejši primerek Porte Guillaume (14. stoletje), vhod obdajata stolpa. Strme, ozke ulice starega mesta so kontrast širokim bulvarjem, ki mesto obkrožajo in ga ločujejo od predmestja. Cbs St Jean, prijeten park, leži na severozahodu, številni so trgi in odprti prostori.

Hotel de ville, stavba iz 17. stoletja, vsebuje muzej in knjižnico, zanimivi so še starejši hotel de ville iz 13. stoletja in nekaj srednjeveških in renesančnih hiš. Tukaj je tudi kip generala F.S. Marceau-Desgraviersa (rojen 1769), rojen v mestu.

La Maison Picassiette je hiša urejena znotraj in zunaj z mozaiki iz lomljenih črepinj keramike in porcelana.

Romanja uredi

Chartres je bilo mesto krščanskega romanja od srednjega veka dalje. Pesnik Charles Péguy (1873-1914) je oživil romarsko pot med Parizom in Chartresom pred prvo svetovno vojno. Po vojni so nekateri študentje v njegov spomin opravljali romanje. Od leta 1980, društvo Notre-Dame de Chrétienté [7], s podružnicami v Versaillesu, letno organizira 100 km dolg pohod po romarski poti od stolnice Notre-Dame de Paris do stolnice Notre-Dame de Chartres. Vsako leto sodeluje okoli 15.000 romarjev, večinoma mladih družin iz vse Francije.

Pomembne osebe uredi

Chartres je rojstni kraj med drugimi:

Pobratena mesta uredi

Galerija uredi

  •  
    Železniška postaja Chartres
  •  
    Gravura Chartresa iz 17. stoletja
  •  
    Stolnica
  •  
    Kipi apostolov in svetnikov
  •  
    Staro mesto – reka Eure
  •  
    Predalčne lesene hiše v starem mestu
  •  
    Hrib St. François
  •  
    Razgled iz stolnice
  •  
    Obrežje reke Eure

Glej tudi uredi

Sklici uredi

  1. ↑ »Populations légales 2016«. Nacionalni inštitut za statistične in gospodarske raziskave. Pridobljeno 25. aprila 2019.
  2. ↑ »Décret n° 2014-231 du 24 février 2014 portant délimitation des cantons dans le département d'Eure-et-Loir | Legifrance«. Pridobljeno 19. junija 2017.
  3. ↑ MilitaryTimes.com. »MilitaryTimes Hall of Valor«. Welborn Barton Griffith, Jr. Military Times, a Gannett Company. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 17. oktobra 2012. Pridobljeno 10. maja 2011. Note: The Distinguished Service Cross was awarded posthumously for saving the cathedral.
  4. ↑ Jay Nordlinger (2011). »A Colonel at Chartres«. The Corner. NationalReview.com. Pridobljeno 11. maja 2011.
  5. ↑ Winieska, Françoise, August 1944, The Liberation of Rambouillet, France, SHARY, 1999, pp. 19–23, ISBN 2-9514047-0-0
  6. ↑ 81
  7. ↑ društvo Notre-Dame de Chrétienté[1]
  8. ↑ »British towns twinned with French towns [via WaybackMachine.com]«. Archant Community Media Ltd. Arhivirano iz spletišča dne 5. julija 2013. Pridobljeno 20. julija 2013.
  9. ↑ »Twinning with Palestine«. 1998–2008 The Britain – Palestine Twinning Network. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 28. junija 2012. Pridobljeno 29. novembra 2008.
  10. ↑ »::Bethlehem Municipality::«. bethlehem-city.org. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 24. julija 2010. Pridobljeno 10. oktobra 2009.
  11. ↑ »Ciudades Hermanas (Sister Cities)« (v španščini). Municipalidad del Cusco. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 3. avgusta 2009. Pridobljeno 23. septembra 2009.

Zunanje povezave uredi

 
Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Chartres


Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Chartres&oldid=6164965«