Nobelova nagrada za kemijo

Nobelova nagrada za kemijo (švedsko Nobelpriset i kemi) je ena od Nobelovih nagrad, ki jih od leta 1901 podeljuje švedski Nobelov sklad za pomembne dosežke v kemiji. Je ena od petih nagrad, ki jih je švedski izumitelj Alfred Nobel predvidel v svoji oporoki. Nagrajence izbira petčlanska komisija, ki jo volijo člani Kraljeve švedske akademije znanosti.

Nobelova nagrada za kemijo

Podeljeno za pomembni dosežki v kemiji
Podeljuje Kraljeva švedska akademija znanosti/Nobelov sklad
Mesto Stockholm, Švedska
Prvič 1901
Uradna spletna stran

Velja za najprestižnejšo nagrado za dosežke na področju kemije na svetu.

Seznam dobitnikov uredi

1900.   1901 1902 1903 1904 1905 1906 1907 1908 1909
1910. 1910 1911 1912 1913 1914 1915 1916 1917 1918 1919
1920. 1920 1921 1922 1923 1924 1925 1926 1927 1928 1929
1930. 1930 1931 1932 1933 1934 1935 1936 1937 1938 1939
1940. 1940 1941 1942 1943 1944 1945 1946 1947 1948 1949
1950. 1950 1951 1952 1953 1954 1955 1956 1957 1958 1959
1960. 1960 1961 1962 1963 1964 1965 1966 1967 1968 1969
1970. 1970 1971 1972 1973 1974 1975 1976 1977 1978 1979
1980. 1980 1981 1982 1983 1984 1985 1986 1987 1988 1989
1990. 1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999
2000. 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
2010. 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019
2020. 2020 2021 2022 2023        

 

1901 uredi

Jacobus Henricus van 't Hoff

za odkritje zakonov kemične dinamike in osmoznega tlaka v raztopinah

1902 uredi

Hermann Emil Fischer

za delo o sladkornih in purinskih sintezah

1903 uredi

Svante August Arrhenius

za elektrolitsko teorijo razpada (glej ion)

1904 uredi

sir William Ramsay

za odkritje sledi inertnih plinov v zraku

1905 uredi

Johann Friedrich Wilhelm Adolf von Baeyer

za delo o organskih barvilih in hidroaromatskih zmesi

1906 uredi

Henri Moissan

za raziskave in izolacijo elementa fluora, ter za električno obločno peč, ki se imenuje po njem

1907 uredi

Eduard Buchner

za biokemične raziskave in odkritje brezcelične fermentacije

1908 uredi

Ernest Rutherford

za raziskave razpada elementov in kemijo radioaktivnih snovi

1909 uredi

Wilhelm Ostwald

za delo o katalizi in raziskave o kemijskih ravnovesjih in reakcijskih razmerjih

1910 uredi

Otto Wallach

za delo na področju acikličnih spojin

1911 uredi

Marie Skłodowska-Curie

za odkritje radija in polonija, ter za raziskave o radiju

1912 uredi

Victor Grignard, Paul Sabatier

za odkritje Grignardovega reagenta in za postopek hidriranih organskih zmesi

1913 uredi

Alfred Werner

za delo o povezovanju atomov in molekul.

1914 uredi

Theodore William Richards

za določitev atomske mase, več elementom.

1915 uredi

Richard Martin Willstätter

za raziskovanje rastlinskih barvil

1918 uredi

Fritz Haber

za postopek sinteze amonijaka

1920 uredi

Walther Hermann Nernst

za delo na področju termokemije

1921 uredi

Frederick Soddy

za delo o kemiji radioaktivnih snovi in raziskav o izotopih

1922 uredi

Francis William Aston

za odkritje izotopov v velikem številu ne-radioaktivnih elementov, in za pravilo celotnih števil

1923 uredi

Friderik Pregl

za izum postopka mikroanalize organskih snovi

1925 uredi

Richard Adolf Zsigmondy

za prikaz heterogene narave koloidnih raztopin in pri tem uporabljenih postopkov

1926 uredi

The (Theodor) Svedberg

za delo na disperzijskih sistemih

1927 uredi

Heinrich Otto Wieland

za raziskave žolčnih kislin in sorodnih snovi

1928 uredi

Adolf Otto Reinhold Windaus

za raziskave o sterolih in njihovi povezavi z vitamini

1929 uredi

Arthur Harden
Hans Karl August Simon von Euler-Chelpin

za raziskavo o fermentaciji sladkorja in fermentacijskih encimih

1930 uredi

Hans Fischer

za raziskave hema in klorofila

1931 uredi

Carl Bosch
Friedrich Bergius

za prispevek pri razvoju visokotlačnih kemičnih procesov

1932 uredi

Irving Langmuir

za delo o površinski kemiji

1934 uredi

Harold Clayton Urey

za odkritje težkega vodika

1935 uredi

Frédéric Joliot-Curie
Irene Joliot-Curie

za sintezo novih radioaktivnih elementov

1936 uredi

Peter Joseph William Debye

za delo o zgradbi molekul prek raziskav dipolnih momentov in uklona rentgenskih žarkov ter elektronov v plinih

1937 uredi

Walter Norman Haworth
Paul Karrer

za njegovo delo na ogljikovih hidratih in vitaminu C ter za njegovo delo na karotenoidih, flavinih in vitaminih A in B2

1938 uredi

Richard Kuhn

za delo na področju karotenoidov in vitaminov

1939 uredi

Adolf Friedrich Johann Butenandt
Leopold Ružička

za njegovo delo na spolnih hormonih in za njegovo delo na polimetilenih in višjih terpenih

1943 uredi

George de Hevesy

za delo pri uporabi izotopov kot indikatorjev za preučevanje kemičnih postopkov

1944 uredi

Otto Hahn

za odkritje fuzije težkih jeder

1945 uredi

Artturi Ilmari Virtanen

za raziskovanje na področju kmetijske in živilske kemije

1946 uredi

James Batcheller Sumner
John Howard Northrop
Wendell Meredith Stanley

za njegovo odkritje, da je encime moč kristalizirati in za njegovo pripravo encimov ter virusnih proteinov v čisti obliki

1947 uredi

sir Robert Robinson

za raziskovanje rastlinskih produktov, še posebej alkaloidov.

1948 uredi

Arne Wilhelm Kaurin Tiselius

za raziskovanje elektroforeze in adsorpcijske analize

1949 uredi

William Francis Giauque

za prispevek na področju kemične termodinamike.

1950 uredi

Otto Paul Hermann Diels
Kurt Alder

za odkritje in razvoj sinteze dienov (Diels-Alderjeva reakcija)

1951 uredi

Edwin Mattison McMillan
Glenn Theodore Seaborg

za odkritja v kemiji čezuranskih elementov

1952 uredi

Archer John Porter Martin
Richard Laurence Millington Synge

za izum kromatografije delcev

1953 uredi

Hermann Staudinger

za odkritja s področja makromolekularne kemije

1954 uredi

Linus Carl Pauling

za raziskovanje narave kemijskih vezi

1955 uredi

Vincent du Vigneaud

za delo o žveplovih spojinah, še posebej za prvo sintezo polipeptidnega hormona

1956 uredi

sir Cyril Norman Hinshelwood
Nikolaj Nikolajevič Semjonov

za raziskovanje mehanizmov kemijskih reakcij

1957 uredi

Lord Alexander R. Todd

za delo na nukleotidih in njihovih koencimih

1958 uredi

Frederick Sanger

za delo na področju zgradbe proteinov, še posebej inzulina

1959 uredi

Jaroslav Heyrovsky

za odkritje in razvoj polarografskih postopkov analize

1960 uredi

Willard Frank Libby

za postopek določanja starosti z ogljikom-14

1961 uredi

Melvin Calvin

za delo o presnovi ogljikovega dioksida v rastlinah

1962 uredi

Max Ferdinand Perutz
John Cowdery Kendrew

za preučevanje zgradbe kroglastih proteinov

1963 uredi

Karl Ziegler
Giulio Natta

za njuna odkritja na področju visokih polimerov

1964 uredi

Dorothy Crowfoot Hodgkin

za dognanja o zgradbi pomembnih biokemičnih snovi z uporabo postopkov z rentgenskimi žarki

1965 uredi

Robert Burns Woodward

za dosežke na področju organske sinteze

1966 uredi

Robert Sanderson Mulliken

za delo na področju kemijskih vezi in elektronske sestave molekul

1967 uredi

Manfred Eigen
Ronald George Wreyford Norrish
George Porter

za raziskovanje izjemno hitrih kemijskih reakcij.

1968 uredi

Lars Onsager

za odkritje obratnih povezav, ki nosijo njegovo ime

1969 uredi

Derek Harold Richard Barton
Odd Hassel

za doprinose k razvoju zamisli prilagoditve

1970 uredi

Luis F. Leloir

za odkritje sladkornih nukleotidov in njihove vloge v biosintezi ogljikovih hidratov

1971 uredi

Gerhard Herzberg

za prispevek k elektronskemu sestavu in geometriji molekul, še posebej prostih radikalov

1972 uredi

Christian B. Anfinsen
Stanford Moore
William H. Stein

za njegovo delo na ribonukleazi in za njihov prispevek k razumevanju povezave med kemično zgradbo in katalitično aktivnostjo molekule ribonukleaze

1973 uredi

Ernst Otto Fischer
Geoffrey Wilkinson

za delo na kemiji organometaličnih zmesi

1974 uredi

Paul J. Flory

za temeljno delo, tako teoretično kot eksperimentalno na področju fizikalne kemije makromolekul

1975 uredi

John Warcup Cornforth
Vladimir Prelog

za njegovo delo na stereokemiji encimsko kataliziranih reakcij in za njegovo delo pri raziskovanju organskih molekul in reakcij

1976 uredi

William Nunn Lipscomb mlajši

za preučevanje zgradbe boranov

1977 uredi

Ilya Prigogine

za prispevek k neravnotežni termodinamiki

1978 uredi

Peter Dennis Mitchell

za oblikovanje kemiosmotske teorije

1979 uredi

Herbert C. Brown
Georg Wittig

za razvoj uporabe zmesi z vsebnostjo bora in fosforja v reagentih pri organski sintezi

1980 uredi

Paul Berg
Walter Gilbert
Frederick Sanger

za njegovo preučevanje biokemije nukleinskih kislin 'in za njune prispevke pri določitvi osnovnih zaporedij v nukleinskih kislinah

1981 uredi

Keniči Fukui
Roald Hoffmann

za teorije glede poteka kemijskih reakcij

1982 uredi

Aaron Klug

za razvoj kristalografske elektronske mikroskopije

1983 uredi

Henry Taube

za delo na mehanizmih reakcij elektronskega prenosa

1984 uredi

Robert Bruce Merrifield

za razvoj metodologije za kemijsko sintezo na trdni matrici

1985 uredi

Herbert A. Hauptman
Jerome Karle

za dosežke v razvoju metod za neposredno določitev kristalne zgradbe

1986 uredi

Dudley R. Herschbach
Yuan T. Lee
John C. Polanyi

za prispevke pri dinamiki osnovnih kemičnih procesov

1987 uredi

Donald J. Cram
Jean-Marie Lehn
Charles J. Pedersen

za razvoj in uporabo molekul, ki imajo zgradbi-specifično medsebojno vplivanje visoke selektivnosti

1988 uredi

Johann Deisenhofer
Robert Huber
Hartmut Michel

za določitev tridimenzionalne zgradbe fotosintetskega reakcijskega centra

1989 uredi

Sidney Altman
Thomas R. Cech

za raziskovanje katalitičnih lastnosti RNA.

1990 uredi

Elias James Corey

za razvoj teorije in metodologije sinteze organskih spojin

1991 uredi

Richard R. Ernst

za prispevke k razvoju visokoločljivostne jedrsko-magnetno-resonančne (NMR) spektroskopije

1992 uredi

Rudolph A. Marcus

za prispevek k teoriji o prenašanju elektronov v kemijskih sistemih

1993 uredi

Kary B. Mullis
Michael Smith

za prispevke k razvoju metod na področju kemije DNK

1994 uredi

George A. Olah

za njegove prispevke h kemiji karbokacije

1995 uredi

Paul J. Crutzen
Mario J. Molina
F. Sherwood Rowland

za delo iz atmosferske kemije.

1996 uredi

Robert Curl
sir Harold Walter Kroto
Richard Smalley

za odkritje fulerenov

1997 uredi

Paul D. Boyer
John E. Walker
Jens C. Skou

za pojasnitev mehanizma encimov, ki je odgovoren za sintezo adenozin trifosfata in za odkritje encima, ki prenaša ione, Na+K+-ATPase

1998 uredi

Walter Kohn
John Anthony Pople

za razvoj funkcionalno gostotne teorije in za razvoj računalniških metod v kvantni kemiji

1999 uredi

Ahmed H. Zewail

za raziskave prehodnih stanj kemijskih reakcij s pomočjo femtosekundne spektroskopije

2000 uredi

Alan J Heeger
Alan G MacDiarmid
Hideki Širakava

za odkritje in razvoj prevodnih polimerov

2001 uredi

William S. Knowles
Ryoji Noyori
K. Barry Sharpless

za delo na kiralno kataliziranih reakcijah hidrogenacije in za delo na kiralno kataliziranih oksidacijskih reakcijah

2002 uredi

Kurt Wüthrich
John B. Fenn
Koiči Tanaka

za razvoj postopka za identifikacijo in strukturno analizo bioloških makromolekul

2003 uredi

Peter Agre
Roderick MacKinnon

za odkritje ionskih kanalčkov v celičnih membranah

2004 uredi

Aaron Ciechanover
Avram Hershko
Irwin Rose

za odkritje degradacije proteinov ob posredovanju ubikvitina

2005 uredi

Robert Grubbs
Richard Schrock
Yves Chauvin

za razvoj metatezične metode v organski sintezi

2006 uredi

Roger Kornberg

za njegovo delo na molekularnih osnovah genskega prepisovanja v evkariontskih celicah

2007 uredi

Gerhard Ertl

za preučevanje kemičnih postopkov obdelovanja trdnih površin

2008 uredi

Osamu Shimomura
Martin Chalfie
Roger Tsien

za odkritje in razvoj zeleno fluorescirajočega proteina (GFP)

2009 uredi

Venkatraman Ramakrišnan
Thomas A. Steitz
Ada E. Yonath

za raziskave na področju zgradbe in funkcije ribosoma

2010 uredi

Richard F. Heck
Eiiči Negiši
Akira Suzuki

za s paladijem katalizirane sklopitve v organski sintezi

2011 uredi

Dan Shechtman

za odkritje kvazikristalov

2012 uredi

Robert Lefkowitz
Brian Kobilka

za raziskave na z G-proteinom sklopljenih receptorjih

2013 uredi

Martin Karplus
Michael Levitt
Arieh Warshel

za razvoj večrazsežnih modelov kompleksnih kemičnih sistemov

2014 uredi

Eric Betzig
Stefan Hell
William Moerner

za razvoj visokoločljivostne fluorescenčne mikroskopije

2015 uredi

Paul L. Modrich
Aziz Sancar
Tomas Lindahl

za študijo mehanizmov popravljanja DNK

2016 uredi

Ben Feringa
Jean-Pierre Sauvage
Fraser Stoddart

za dizajn in sintezo molekularnih strojev

2017 uredi

Jacques Dubochet
Joachim Frank
Richard Henderson

za razvoj krioelektronske mikroskopije za visokoločljivostno določevanje zgradbe biomolekul v raztopini

2018 uredi

Frances Arnold
George P. Smith
Gregory P. Winter

za usmerjeno evolucijo encimov in za fagno prikazovanje peptidov ter protiteles

2019 uredi

John B. Goodenough
M. Stanley Whittingham
Akira Jošino

za razvoj litij-ionskih baterij

2020 uredi

Emmanuelle Charpentier
Jennifer Doudna

za razvoj metode za urejanje genoma

2021 uredi

Benjamin List
David W.C. MacMillan

za razvoj nesimetrične organokatalize

2022 uredi

Carolyn R. Bertozzi
Morten Meldal
K. Barry Sharpless

za razvoj klik kemije in bioortogonalne kemije

2023 uredi

Moungi G. Bawendi
Louis E. Brus
Aleksej Jekimov

za odkritje in sintezo kvantnih pik

Zunanje povezave uredi