Grenoble (antični Cularo/Gratianopolis, provansalsko/arpitansko Grenoblo/Grainóvol, okcitansko Graçanòbol/Grasanòbol) je mesto in občina v vzhodni francoski regiji Rona-Alpe, prefektura departmaja Isère in glavno mesto zgodovinske pokrajine Dauphiné (Daufineja). Leta 2009 je mesto imelo 155.632 prebivalcev.

Grenoble
Lega
Zemljevid
Grenoble se nahaja v Francija
Grenoble
Grenoble se nahaja v Auvergne - Rona - Alpe
Grenoble
45°11′13″N 5°43′35″E / 45.18694°N 5.72639°E / 45.18694; 5.72639
DržavaFrancija
RegijaAuvergne-Rona-Alpe
DepartmaIsère
OkrožjeGrenoble
Kantonsedež šestih kantonov
InterkomunalitetaAglomeracijska skupnost
Grenoble Alpes Métropole
Upravljanje
 • Župan (2001-2014) Michel Destot (Socialistična stranka)
Površina
1
18,13 km2
Prebivalstvo
 (1 januar 2021)[1]
157.477
 • Gostota8.700 preb./km2
Časovni pasUTC+01:00 (CET)
 • PoletniUTC+02:00 (CEST)
INSEE/Poštna številka
38185 /38000, 38100
Nadmorska višina204–600 m
(povp. 212 m)
1 Podatki francoske zemljiške knjige, ki ne vključujejo jezer, mlak, ledenikov > 1 km2 in rečnih estuarijev.

Geografija

uredi

Mesto leži v pokrajini Daufineji na sotočju rek Isère in Drac. Obkrožen z gorami - na severu Chartreuse, na zahodu planota Vercors, na vzhodu greben Belledonne - je pogosto označen kot glavno mesto Alp. Letališče Grenoble-Isère se nahaja 40 km severozahodno od mesta, na ozemlju občine Saint-Étienne-de-Saint-Geoirs.

Uprava

uredi
 
Lega okrožja v regiji

Grenoble je sedež šestih kantonov:

  • Kanton Grenoble-1 (del občine Grenoble: 32.986 prebivalcev),
  • Kanton Grenoble-2 (del občine Grenoble: 24.836 prebivalcev),
  • Kanton Grenoble-3 (del občine Grenoble: 21.853 prebivalcev),
  • Kanton Grenoble-4 (del občine Grenoble: 20.029 prebivalcev),
  • Kanton Grenoble-5 (del občine Grenoble: 30.012 prebivalcev),
  • Kanton Grenoble-6 (del občine Grenoble: 23.601 prebivalec).

Mesto je prav tako sedež okrožja, v katerega so poleg njegovih vključeni še kantoni Allevard, Bourg-d'Oisans, Clelles, Corps, Domène, Échirolles-Vzhod/Zahod, Eybens, Fontaine-Sassenage/Seyssinet, Goncelin, Mens, Meylan, Monestier-de-Clermont, Mure, Pont-en-Royans, Rives, Roybon, Saint-Égrève, Saint-Étienne-de-Saint-Geoirs, Saint-Ismier, Saint-Laurent-du-Pont, Saint-Marcellin, Saint-Martin-d'Hères-Jug/Sever, Touvet, Tullins, Valbonnais, Vif, Villard-de-Lans, Vinay, Vizille in Voiron s 701.224 prebivalci.

Zgodovina

uredi

Grenoble je bil poznan po različnih imenih skozi čas:

  • Cularo; manjše mestece galskih Alobrogov, omenjeno že leta 43 pred našim štetjem, utrjeno za časa Dioklecijana in Maksimijana med letoma 284 in 293,
  • Gratianopolis; rimsko ime, po obisku zahodnorimskega cesarja Gracijana (po letu 380).

Po propadu Rimskega imperija je kraj postal del prvega Burgundskega kraljestva (440). V 6. stoletju ga je zavzel frankovski kralj Klotar I. (532), zatem pa so ga imeli v posesti Karolingi. V drugi polovici 9. stoletja je postal del drugega burgundskega kraljestva (Arles). Leta 1032 je bilo njegovo ozemlje priključeno Svetorimskemu cesarstvu, od 11. stoletja v posesti viennskih grofov, katerih naslov Dauphin je dal pokrajini ime. Grenoble je bil njeno glavno mesto od 1349, po prodaji ozemlja s strani zadnjega viennskega grofa Franciji. V času verskih vojn je bil v oblasti hugenotov, med francosko revolucijo (1790) pa je postal sedež novoustanovljenega departmaja Isère. V času druge svetovne vojne je kraj postal središče francoskega odporniškega gibanja. Leta 1968 je gostil Zimske olimpijske igre.


 
Panorama zahodnega dela mesta, pogled z bastilje

Zanimivosti

uredi

Grenoble je na seznamu francoskih umetnostno-zgodovinskih mest.

  • Bastilja, serija fortifikacij na hribu nad mestom, prvotno iz srednjega veka, se je širila vse do začetka 18. stoletja,
  • Palača daufinskega parlamenta, zgrajena v prvi polovici 16. stoletja, od francoske revolucije do leta 2002 sodišče, danes Conseil Général de l'Isère,
  • Mestni muzej z zbirkami slik, egipčanskih, grških in rimskih artefaktov,
  • romansko-gotska katedrala Notre-Dame iz 10. stoletja, sedež škofije Grenoble-Vienne. Prvotna škofija Grenoble je bila ustanovljena v 4. stoletju, z ukinitvijo škofije Vienne med francosko revolucijo ji je bilo priključeno njeno ozemlje, od leta 2006 polno imenovana diocèse de Grenoble Vienne les Allobroges,
  • benediktinska cerkev iz 12. stoletja, danes Arheološki muzej sv. Lovrenca, z zbirko najdb iz arheoloških izkopavanj na tem mestu, ki sega vse do 3. stoletja,
  • Kolegij sv. Andreja iz 13. stoletja,
  • Cerkev sv. Ludvika iz konca 17. stoletja.

Šport

uredi
 
Park Paul-Mistral s Palačo športov

Grenoble je bil osrednje prizorišče Zimskih olimpijskih iger 1968.

  • Palača športov, zgrajena za potrebe ZOI 1968,
  • Stade des Alpes, nogometni štadion s kapaciteto 20.068 sedišč, zgrajen v letu 2008,
  • Stade Lesdiguières, ragbi štadion s kapaciteto 11.900 sedišč, zgrajen v letu 1968, obnovljen leta 1991
  • Patinoire Pôle Sud, ledena dvorana s kapaciteto 3.496 sedišč, zgrajena v letu 2001.

Mesto je prizorišče vsakoletne etapne kolesarske dirke Critérium du Dauphiné, katere organizator regionalni časopis Le Dauphiné libéré ima sedež v tem mestu. Grenoble prav tako pogosto gosti kolesarje na Dirki po Franciji.

Osebnosti

uredi
 
Stendhal

Pobratena mesta

uredi

Glej tudi

uredi

Zunanje povezave

uredi


  1. »Populations légales 2016«. Nacionalni inštitut za statistične in gospodarske raziskave. Pridobljeno 25. aprila 2019.