Članki na temo
                
Portal | Kategorija
Judje · Judovstvo · Skupnosti
Ortodoksni · Konzervativni · Reformirani
Haredi · Hasidijci · Moderni ortodoksni Judje
Obnovljeno judovstvo
Rabinsko · Humanistično · Karaitsko · Samarijanci
Judovska prepričanja
Verska načela · Minjan · Kabala
Mojzesove zapovedi · Bog · Študije · Mesija
Božji izbranci · Holokavst · Skromnost
Dobrodelnost · Etična načela · Etično gibanje
Verski teksti
Tora · Tanak · Talmud · Midraš · Tosefta
Rabinska književnost · Kuzarij · Mišna
Pentatevh · Dnevne molitve · Verske pesnitve · Zohar
Verski zakoni
Talmud · Mišna Tora · Tur
Šulhan Aruh · Mišna Berura · Hazon Iš
Kašrut · Rov · Hazaka · Hehzer · Hamec
Judovski sveti kraji
Jeruzalem · Safed · Hebron · Tiberija
Pomembni voditelji
Abraham · Sara · Izak · Rebeka ·
Jakob · Rahela · Lea · Mojzes
Debora · Ruta · Salomon · David
Hillel · Šamaj · Rabbi Akiva · Juda knez
Rav · Saadia Gaon · Rif · Raši · Tosafisti
Maimonid · Nahmanides · Josef Karo
Judovsko življenje
Brit mila · Bar in Bat micva · Šiduh · Poroka
Nida · Zeved habat · Pidjon Haben · Žalovanje
Verske vloge
Rabin · Rebe · Posek · Hazan
Kohen · Mašgia · Gabai · Magid
Mohel · Beth din · Roš ješiva
Verske institucije
Heder · Talmud · Ješiva · Sinagoga
Mikvah · Gemach · Hevra Kadiša · Kolel
Verski objekti
Sveti tempelj / Šotor
Sinagoga · Mikva · Suka
Verski članki
Talit · Tefilin · Kipa · Sefer Tora
Cicit · Mezuza · Menora · Hanukia · Šofar
Kitel · Gartel · Jad
Verski objekti in obredi
Šemá · Adon Olam · Amidah · Aleinu · Kol Nidre
Musaf · Kadiš · Halel · Ma Tovu · Selihot
Birkat HaMazon · Tefilat HaDereh · Šehehejanu
Tahanun · Kabalat Šabat · Havdála
Judovska oblačila
Štreimel · Bekiše · Fedora · Jarmulke
Šeitel · Tičel
Judovstvo in ostale religije
Krščanstvo · Islam · "Judeo-Krščanstvo" · Ostale
Abrahamske religije · Judeo-Poganstvo · Pluralizem
Sorodne teme
Antisemitizem · Kritike
Judofilija · Suženjstvo · Ješiva · Semitizem

Zohar (hebrejsko זהר Zohar - sijaj, sij) je najpomembnejše kabalistično delo. Je okultno tolmačenje tore (petih Mojzesovih knjig), napisano v srednjeveški aramejščini in srednjeveški hebrejščini. Vsebuje mistično razpravo o naravi boga, izvor in zgradbo Vesolja, naravo duš, greha, odrešitve, dobrega in zlega ter sorodne teme.

Zohar ni le ena knjiga, temveč skupina knjig. Te knjige vsebujejo svetopisemske razlage, kakor tudi teozofsko teologijo, mistično kozmogonijo, mistično psihologijo in v nekem smislu tudi antropologijo.

Izvor uredi

Po judovskem filozofu in zgodovinarju nemškega rodu Gershomu Scholemu (1897–1982) je večina Zoharja napisana v vzvišenem slogu aramejščine, ki so jo govorili v Palestini v 2. stoletju našega štetja. Zohar se je najprej pojavil v Španiji v 13. stoletju. Prvi ga je objavil judovski pisec in rabin Mojzes Ben Šem-Tov de Leon (okoli 1240–1305). Delo je pripisoval palestinskemu rabinu iz 2. stoletja Simeonu Bar Jokaju. Judovsko zgodovinopisje navaja, da se je rabin Simeon med rimskim preganjanjem skril v jamo za 13 let in s svojim sinom Eliezarjem raziskoval toro. V tem času naj bi ga navdihnil Bog, da napiše Zohar.

Zaradi dejstva, da je Zohar našel le en človek, rabin Leonski, in da se delo nanaša na dogodke po nastanku Talmuda, so od začetka dvomili v verodostojnost dela. Obstaja zgodba, da je po smrti Mosesa de Leona bogat mož iz Ávile po imenu Jožef ponudil vdovi, ki je ostala brez premoženja, veliko vsoto denarja za izvirnik, po katerem je njen umrli mož naredil kopijo. Tedaj je vdova priznala, da je bil resnični tvorec dela prav njen mož. Večkrat ga je vprašala, zakaj se je odločil in želel priznati drugemu lastna učenja. Vedno ji je odgovoril, da bi bil nauk iz ust Simeona bar Johaja lahko bogat vir zaslužka. Čeprav je zgodba neverjetna, dokazuje vsaj to, da so kmalu po nastanku nekateri verjeli, da ga je v celoti zapisal Moses de Leon.

Viri uredi

Judovska enciklopedija